Podjetja in samostojni podjetniki, ki imajo manj kot 50.000 evrov prihodkov na leto, se lahko samo še danes prijavijo za pavšalno obdavčitev. V primeru pavšalne obdavčitve oziroma obdavčitve na podlagi normiranih odhodkov se bo 70 odstotkov letošnjih prihodkov priznalo kot normirani strošek, na preostalih 30 odstotkov pa se bo obračunal davek. Pri samostojnih podjetnikih znaša davčna stopnja fiksnih 20 odstotkov, pri pravnih osebah pa letos 17 odstotkov, prihodnje leto 16, leta 2015 pa 15 odstotkov. Omenjene davčne stopnje bodo prišle v veljavo prihodnje leto, medtem ko za letos še velja stara zakonodaja.

Z novelama zakonov o dohodnini in davčnem postopku, ki se uporabljata od 1. januarja, se je spremenil način obdavčevanja dohodkov iz dejavnosti. Pri obdavčitvi dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov je bil za zavezanca do zdaj pogoj, da zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc, da ne zaposluje delavcev in da njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih niso presegli 42.000 evrov. Po novem je edini pogoj, da prihodki iz dejavnosti v preteklem davčnem letu ne presegajo 50.000 evrov.

Pavšal je koristen predvsem za intelektualne storitve

Davčni svetovalec Dušan Jeraj pravi, da se pavšalna odločitev najbolj splača podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki si lahko davčno osnovo bolj znižajo z normiranimi kot pa z dejanskimi stroški. Načeloma naj bi to veljalo za tiste, ki se večinoma uvajajo z intelektualnimi storitvami, denimo poslovnim svetovanjem. Po drugi strani pa takšna odločitev ne prinaša veliko koristi proizvodnim in trgovskim podjetjem, avtomehanikom, prevoznikom z lastnimi tovornjaki, torej vsem, katerih stroški presegajo 70 odstotkov prihodkov.

Druga pomembna novost je v tem, da so s 1. aprilom pravne osebe in samostojni podjetniki oproščeni obračunavanja DDV, če so imeli v zadnjem letu manj kot 50.000 evrov letnih prihodkov (do zdaj 25.000 evrov). Zvišanje praga obenem pomeni, da lahko zavezanci s prihodki od 25.000 do 50.000 evrov izstopijo iz sistema DDV in se odločijo za pavšalno obdavčitev.

Prednost izstopa iz sistema DDV je predvsem v zmanjšanju administrativnih stroškov (priprava in vlaganje trimesečnih obračunov DDV). Iz sistema DDV pa se splača izstopiti tudi tistim, ki prodajajo izdelke ali storitve končnim kupcem, saj morebitni vstopni DDV prenesejo v končno ceno izdelka. V določenih primerih se splača ostati v sistemu DDV in se hkrati odločiti za pavšal. Denimo, če zavezanec za DDV in hkrati »pavšalist« najema pisarno, si lahko odbije vstopni DDV in ima zato nižji strošek najemnine, kot če ne bil v sistemu DDV.

Višji davki za novinarje in kulturnike

Spremembe davčne zakonodaje so, kot smo že poročali, najbolj prizadele samozaposlene kulturnike in novinarje. Normirani odhodki se jim sicer zvišujejo s 40 na 70 odstotkov, pri čemer pa je njihov dohodek od 1. januarja obdavčen cedularno po 20-odstotni davčni stopnji. To pomeni, da je davek dokončen in se ne bo več všteval v letno dohodninsko osnovo, s tem pa se normirancem ne priznajo več dohodninske olajšave – splošna olajšava, posebna 15-odstotna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Prav tako ne morejo uveljavljati stroškov za plačane prispevke za socialno varnost.

Analiza Društva Asociacija oziroma Koordinacije samozaposlenih kaže, da bodo tisti z najnižjimi prihodki, ki zaslužijo do 10.000 evrov na leto in do zdaj niso plačevali dohodnine, zdaj plačali 600 evrov dohodnine. Prav tako se višina dohodnine za okoli 500 evrov zvišuje samozaposlenim, ki zaslužijo do 18.000 evrov na leto. Pozitivnega učinka nove davčne zakonodaje bodo v obliki nižje dohodnine deležne šele osebe, ki imajo okoli 35.000 evrov dohodov na leto, prav tako pa tudi samozaposleni v kulturi, ki jim prispevke za socialno varnost plačuje ministrstvo in zaslužijo več kot 15.000 evrov na leto. Ta kriterij zajema le približno četrtino od skupno 2340 samozaposlenih kulturnikov.

Spremembe zakona o davčnem postopku prinašajo tudi več administrativnega dela samozaposlenim, ki morajo akontacijo dohodnine po novem obračunati in odvesti sami. Plačevali bodo pavšalno mesečno (ali – v primeru, da je njihov letni prihodek nižji od 6000 evrov bruto – trimesečno) akontacijo, odmerjeno na osnovi prejemkov v preteklem letu.

Na davčni upravi pojasnjujejo, da se zavezanci lahko odločijo tudi za drug način – ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. V tem primeru se njihov dohodek všteje tudi v letno dohodninsko osnovo, pravico pa imajo do vseh dohodninskih olajšav. Davčni zavezanci, ki želijo iz tega sistema obdavčitve izstopiti, lahko to prav tako storijo samo še danes.