Njegova temeljna zamisel je preprosta. Države v srednji in vzhodni Evropi imajo zaradi svojega zemljepisnega položaja in bližine tudi marsikaj skupnega. Zato morajo razmišljati o času primernih rešitvah za obmejna območja, okolje, infrastrukturo, prometna vprašanja, varnost in podobno. Povsod bi bilo treba ukrepati z mislijo na članstvo v Evropski uniji, saj se bodo njihovi medsebojni odnosi v prihodnosti močno poglobili. Zato bi se morale že zdaj dogovoriti o primernih spremljajočih ukrepih, Evropska unija pa je novi okvir za kaj takega. To pomeni, je še poudarila avstrijska zunanja ministrica, da morajo območne rešitve upoštevati tudi evropske razsežnosti. Torej je treba dobro premisliti, kaj lahko omenjene države skupaj predlagajo Bruslju. Zgled za takšno ravnanje so države Beneluksa in nordijski svet, čeprav njihovega ravnanja ni mogoče kar tako posnemati.
Takšna temeljna zamisel ima veliko opraviti z zemljepisom, pa bolj malo z zgodovino. Gre torej za izoblikovanje območne politike v okviru Evropske unije, naravnane na vsebino brez novih ustanov, po načelu prožnosti na vse strani. Kot je povedala, je pri svojem predlogu izhajala prav iz prepričanja, da so takšne območne želje ob sedanjih pristopnih pogajanjih še posebej zanimive za odnose med njeno državo in njenimi štirimi pristopnimi sosedami ter Poljsko. Krog bi pozneje lahko tudi razširili.Avstrijska zunanja ministrica se bo z zunanjimi ministri držav, ki jim je predlagala strateško partnerstvo, čez dobrih štirinajst dni pogovorila o treh posebnih zadevah, o regionalnih vprašanjih, o tem, kaj vse pričakujejo od zasedanja sveta Evrope sredi junija v Goeteborgu, in kaj si mislijo o prihodnosti Evropske unije.
