Kot kaže, so se na ministrstvu za infrastrukturo in prostor resno lotili prenove prostorske in gradbene zakonodaje. Po dolgih letih izključevanja strokovne javnosti so tokrat že v pripravo predloga sprememb vključili širok nabor strokovnih inštitucij, od prostorskih in gospodarskih združenj do predstavnikov občin. Devet delovnih skupin, ki so si med seboj razdelile področja pridobivanja dovoljenj, prostorskega načrtovanja, aktivne zemljiške politike, informacijskega sistema, inšpekcijskih postopkov in ukrepov, udeležencev pri gradnji in njenem načrtovanju... je sicer šele začelo z delom. Toda njihove prve razprave kažejo, da bodo skupni jezik hitro našli pri poenostavljanju postopkov, več polemik med njimi pa sproža vprašanje zagotavljanja učinkovitega nadzora nad gradnjo.
Brez pogojev in brez nadzora?
»Poenostavitve so dobre, če bomo uspeli zagotoviti nadzor nad tem, ali vlagatelji izpolnjujejo vse predpisane pogoje pred gradnjo in med njo,« ocenjuje odgovorna projektantka pri arhitekturni zbornici Helena Kovač in dodaja, da po veljavni zakonodaji tega nadzora ni. »Zato ne morete na eni strani umakniti vseh oziroma številnih pogojev, na drugi pa pustiti stvari, kot so.« Projekt za gradbeno dovoljenje je recimo ta hip edina točka, kjer ima država stik z vlagateljem, saj gradbenega inšpektorja, ker jih je tako malo, po navadi na gradbišče ni, pojasnjuje Kovačeva. Če bi zahteve za pripravo projekta skrčili na minimalne, ne bi pa poskrbeli za učinkovit nadzor, bi se ta stik še ošibil.
Kajti strokovne podlage ministrstva in razprave delovnih skupin kažejo, da bi po novem zakonodaja lahko zahtevala manj projektne dokumentacije pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, podrobnejši projektni načrt pa bi bilo treba pripraviti samo enkrat – tik pred gradnjo v okviru projekta za njeno izvedbo.
Vlagatelj naj bi še pred vsakršnim začetkom projekta dobil možnost, da po lastni želji zaprosi za nekakšno predodločbo, ki bi določala, pod katerimi pogoji bo za projekt res dobil gradbeno dovoljenje. Oblast kasneje teh pogojev ne bi mogla več spreminjati. Poleg tega bi ob določenih pogojih vlagatelj gradbeno dovoljenje lahko po novem dobil po skrajšanem postopku. Kot omenjeno pa naj bi se skrčila tudi zahtevana projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Predlog pripravljen do poletja
Takšne spremembe k poenostavitvam podpira tudi predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije v delovnih skupinah Vekoslav Korošec. Hkrati pa tako kot Kovačeva tudi on poudarja, da je treba okrepiti nadzor, ki zdaj ni učinkovit. »Inšpekcijski nadzor bi bilo treba zagotavljati ves čas gradnje, ne samo na koncu,« pojasnjuje svoj predlog in dodaja, da je debata okoli te teme živahna in še zdaleč ni zaključena.
Po ocenah infrastrukturnega ministrstva bodo sicer postopek prenove celotne zakonodaje zaključili do junija oziroma julija, ko naj bi predlagane rešitve predstavili tudi širši javnosti. Že pred tem pa naj bi bil sprejet poseben zakon o legalizaciji neproblematičnih črnih gradenj. Predlog zakona ministrstvo trenutno usklajuje z ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter za kulturo, nato pa naj bi ga ugledala tudi javnost.
