Slavnostni govornik ob 72. obletnici dražgoške bitke, publicist Viktor Žakelj je dvajsetminutni govor na pamet in brez vnaprej napisanega besedila govoril pred desettisočglavo množico, ki jih je v Dražgoše zagotovo privabilo tudi prelepo pravo pomladno vreme. Travniki okoli spomenika že dolgo niso bili tako polni, ogromno ljudi se je pripeljalo z vseh koncev Slovenije, na več koncih je bilo slišati tudi nemški, italijanski, hrvaški jezik.
Potrebna bo nova družbena ureditev
Žakelj je brez olepševanja osvetlil zgodovinska dejstva o poljanski vstaji, dražgoški bitki, umiku partizanov in požigu vasi, in čeprav se vedno znova poraja vprašanje o smiselnosti upora in bitke, ostal trdno na stališču, da je bila nujna in potrebna. »Brez partizanskega boja moja generacija leta 1990 ne bi imela kaj osamosvajati,« je bil jasen Žakelj, prepričan, da smo z dražgoško bitko Slovenci pokazali, da prevzemamo svoj del odgovornosti za zmago nad največjim zlom prejšnjega stoletja. »Danes so mnogi črnogledi, širijo pesimizem, terjajo hlapčevstvo. Slovenci za kaj takega nimamo nobenega razloga. Bodimo ponosni! Ujeti smo bili v neoliberalno paradigmo. Naši novi kvizlingi so celo vabili tiste, ki danes zasužnjujejo južno in vzhodno Evropo, se pravi bankirje in trojko,« je ocenil Žakelj in pohvalil tako premierko Alenko Bratušek kot finančnega ministra Uroša Čuferja, ki ju v Dražgošah včeraj sicer ni bilo, saj so vlado predstavljali ministra Karl Erjavec in Jernej Pikalo ter ministrica Anja Kopač Mrak. Žakelj pa je v Dražgoše povabil bodočega nadškofa, naj da obvezo 41 umrlim Dražgošanom, ki so umirali z očenašem na ustih.
Za konec je Viktor Žakelj pozval k novi družbeni in ekonomski ureditvi. »To je konec usodne socialne delitve, ki ustvarja en odstotek bogatih in 99 odstotkov revnih. To je eksplozivni material, ki lahko v vsakem trenutku eksplodira in uniči našo civilizacijo. Temeljna vrednota mora postati skromnost, ne pa požrešnost in pogoltnost, ki vladata današnjemu svetu. Vem, rekli boste, da sem sanjač. A kaj človeku sploh ostane, če mu vzamete sanje,« je dejal Žakelj in zaključil s prirejenim partizanskim pozdravom: »Za domovino, s pametjo naprej!«
Več tisoč v Dražgoše peš, s kolesi
Precej pozornosti je požel tudi Dražgošan Rok Pintar, predsednik tamkajšnjega kulturnega društva, ki se je obregnil ob aktualno lokalno politiko, ki lomi kopja ob gradnji njihove šole, postavil Dražgošane, ki so iz nič zgradili novo vas, za zgled sodobnim rodovom in povabil medse tudi tiste, ki Dražgoš nikoli ne obiščejo. »Pa naj pridejo med letom, naj obiščejo našo cerkev, šolo, naj pridejo v naše domove.«
Kljub pomembnežem v prvih vrstah in kot vsako leto odmevnim govorom pa je bistvo Dražgoš vsako leto bolj v druženju in rekreaciji. Dokaz za to je že rekordno število pohodnikov tako na spominskem pohodu Cankarjevega bataljona s Pasje ravni kot na najtežjem iz Železnikov prek Ratitovca (za oba je potrebnih dobrih deset ur nočne hoje). S Pasje ravni jih je v Dražgoše letos prišlo 640, od tega polovica prvič. Tudi predsednik države Borut Pahor, ki je, tako so zatrdili tudi pohodniki, z njimi prehodil celotno pot, za kar si je prislužil še posebno pohvalo kolegov pohodnikov, sam pa se je tokrat izognil medijski pozornosti zavoljo tega podviga. Zaslužili so si jo vsi pohodniki tudi iz drugih smeri, med njimi zagotovo komaj 12-letna učenka OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke Neža Rant, ki je zmogla prehoditi nočno pot s Pasje ravni do Dražgoš: »Le kakšno uro proti jutru me je močno, močno premagoval spanec in je bilo res težko. Sicer pa ni bilo hujšega in bom še šla. Treniram atletiko in plezanje, tako da s kondicijo nimam težav,« je dejala Neža, medtem ko je oče Tomaž pristavil, da je izbor poti zagotovo povezan s simbolom Dražgoš, s spominom na dogodke izpred 72 let.
Prek Ratitovca je letos v Dražgoše prišlo rekordnih 259 pohodnikov, tudi skupina sedmih iz zamejske Benečije. »S planinci iz Selške doline se že dobro poznamo in že več let hodimo tudi na ta zanimiv, a naporen pohod. Seveda poznamo tudi zgodovino in pomen Dražgoš za slovenski narod. Zagotovo pridemo tudi prihodnje leto,« je dejal Gregorio Zufferli.