Wall Street Journal ugotavlja, da je Slovenija kapitalistični sistem uvedla pred dvema desetletjema in da se od tedaj "ljubosumno" oklepa "zakladnice" podjetij. Državna "vreča" podjetij je "mešana", v njej pa je vse od zavarovalnic do proizvajalcev toaletnega papirja.
Slovenija želela premoženje zaščititi pred tujci
Slovenija naj bi se kot majhna država, obkrožena z bogatejšimi sosedami, premoženja oklepala zato, ker naj bi ga želela zaščititi pred tujci.
Odločitev Slovenije, da obdrži tako raznolike družbe in jih financira s posojili državnih bank, zdaj po navedbah časnika predstavlja središče slovenske gospodarske krize, zaradi katere se špekulira, ali bo država prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč.
Država obvladuje tri največje banke, ki imajo skupaj za 9,2 milijarde dolarjev (6,93 milijarde evrov) slabih posojil, kar predstavlja 20 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), izpostavljajo pri Wall Street Journalu.
''Verjamem, da so v Sloveniji še vedno zadržani do prodaje družinske srebrnine''
Kot navajajo, je Slovenija iz strahu pred insolventnostjo sprejela seznam privatizacije 15 podjetij. Med njimi posebej omenjajo proizvajalca smuči in čolnov Elan ter telekomunikacijsko podjetje Telekom Slovenije.
Hkrati ocenjujejo, da deleži v 15 podjetjih, ki so namenjena za prodajo, predstavljajo majhen delček državnega premoženja, saj da ima Slovenija lastniški delež še v več kot 80 drugih družbah, ponekod tudi večinski. Med slednjimi naštevajo največje pristanišče Luko Koper, proizvajalca čevljev Peko, trgovca z gorivom Petrol in farmacevta Krko.
"Verjamem, da so v Sloveniji še vedno zadržani do prodaje družinske srebrnine," je za Wall Street Journal dejal ekonomist pri Standard Bank Timothy Ash.
Časnik povzema tudi besede predsednika uprave Modre zavarovalnice Boruta Jamnika, da je v državnih rokah trenutno zaradi konverzije slabih posojil v lastniške deleže bank že 80 odstotkov slovenskega gospodarstva in da se mora Slovenija izogniti razprodaji.
Diskontna trgovina
"Za vse bi bilo slabo, če bi se Slovenijo videlo kot neko diskontno trgovino za podjetja ali premoženje," je menil Jamnik.
V časniku sicer pojasnjujejo še, da slovenska vlada ni razkrila, koliko želi Slovenija zbrati s prodajo deležev v 15 podjetjih. Analitik ameriške banke Citigroup Jaromir Sindel pa je po njihovih besedah izračunal, da bi prodaja lahko vladi nanesla med 500 in 750 milijonov evrov.
A glede na to, da je okrevanje Evrope počasno, privatizacija ne bo lahka naloga, ocenjuje časnik. Ob tem opominja, da Slovenija skoraj 75-odstotni delež v letalskem prevozniku Adria Airways neuspešno prodaja že od lani.
Ash se denimo boji, da Sloveniji ne bo uspelo prodati Nove Kreditne banke Maribor, ki naj bi šla v prodajo takoj po opravljenem prenosu terjatev na slabo banko. V primeru takšnega scenarija bi prišlo do dvomov v zvezi s procesom in "apetitom" po slovenskem premoženju, je ocenil.
