Kar smo pred kratkim napovedali v Dnevniku, se je uresničilo. Gradivo vladne pogajalske strani, ki se pogaja s sindikati javnega sektorja, dokazuje, da je za javne uslužbence letos predvideno bistveno višje znižanje plač. Namesto večkrat napovedanega 5-odstotnega znižanja, naj bi se masa za plače v primerjavi z lansko realizacijo znižala za skoraj 8 odstotkov.
Največjih rezov bodo deležni uporabniki, ki sodijo pod okrilje ministrstva za kmetijstvo in okolje. Stroški za plače naj bi se v povprečju znižali za 9,9 odstotka, od tega najbolj, za več kot 15 odstotkov, v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Na področju, ki ga pokriva ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je predvideno 9,4-odstotno znižanje mase plač, rekordno, za 38 odstotkov, se obeta Javni agenciji za civilno letalstvo.
Znižanje mase plač v superministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bo v povprečju znašalo 9,1 odstotka, vendar pa bo po posameznih področjih tudi precej višje – v osnovnih šolah bo na primer 11,6-odstotno, v višjih strokovnih šolah 14-odstotno in v glasbenih šolah 18-odstotno. Podobna usoda čaka številne agencije in sklade s področja kulture. V Javni agenciji za knjigo in javnem skladu RS za kulturne dejavnosti naj bi se stroški za plače letos znižali za 17 odstotkov, v Filmskem skladu RS pa celo za 29 odstotkov.
Med področji, ki zaposlujejo večje število ljudi, naj omenimo upravne enote, kjer naj bi se plače znižale za nekaj manj kot 10 odstotkov, bolnišnice (za 7 odstotkov), zdravstvene domove (za 5,5 odstotka), policijo (za 5,6 odstotka) in centre za socialno delo (za 5 odstotkov). Na Davčni upravi RS (Durs) je predvideno 5,4-odstotno znižanje plač, na Carinski upravi 10-, na Zavodu RS za zaposlovanje pa 11-odstotno.
Glasbene šole v veliki negotovosti
Zaposleni v izobraževanju, še posebej v tistih dejavnostih, ki jim vlada najbolj namerava skrčiti vsoto, namenjeno letošnjim plačam, so razburjeni. Z razočaranjem nad predvidenimi ukrepi ugotavljamo, da vlada jemlje največ področju osnovnega in glasbenega šolstva in to kar počez, brez ustreznih utemeljitev in po principu »Vzemi tam, kjer je še kaj ostalo«, pravi predsednik združenja ravnateljev Slovenije Milan Rejc. Sindikati pa so še vedno v pripravljenosti, opozarja glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj. Stavkovni odbori še niso razpuščeni in če se bo vlada oddaljevala od januarskih stavkovnih zahtev, bodo po njegovem sindikati udarili s stavko. Ta bo takšna, da bo vlado silila k razumnim odločitvam.
Kaj bi za glasbene šole pomenilo takšno znižanje mase plač? Bi morali zaposlene odpuščati? Bi lahko še naprej glasbeno izobraževali vse otroke, ki so vanje vpisani? Na ta vprašanja Boris Štih iz Zveze slovenskih glasbenih šol včeraj ni mogel in znal odgovoriti. »Za nas veljajo enaka pravila kot za osnovne šole,« je opozoril in se ob tem spraševal, zakaj je torej predvideno krčenje vsote za plače glasbenih šol obsežnejše od krčenja v osnovnih šolah. »Standardi in normativi se niso spremenili. Ravnatelji jih ne smemo prilagajati samovoljno, enako je s plačami zaposlenim. Izplačevati jim moramo vse, kar je predpisano z zakonom, tudi če marca dobimo manj denarja za plače,« opozarja. Ob tem dodaja, da je bila januarska vsota za plače, ki so jo dobili z ministrstva, enaka tisti iz zadnjih nekaj mesecev. Kot pravi Štih, upajo, da bodo odgovore na takšna vprašanja prejeli prihodnji teden, ko se bodo predstavniki glasbenih šol srečali s predstavniki ministrstva za izobraževanje.
Spomnimo, da so bile glasbene šole v podobni negotovosti že lani med vladnim snovanjem proračuna za letošnje leto. Takrat je ministrstvo za finance ob pripravi predloga proračuna »samodejno ukinilo postavko za glasbene šole, v okviru razprave v vladi, ko je minister Turk na to opozoril, pa je bila postavka za glasbene šole ponovno vzpostavljena«, so nam takrat sporočili z ministrstva za izobraževanje.
V osnovnih šolah naj bi denar za plače privarčevali s povečano učno obveznostjo za učitelje, nižjim plačilom za jutranje varstvo in interesne dejavnosti ter z drugačno mrežo šol v mestih. »V združenju odločno nasprotujemo takim napovedim znižanja plač in drugim varčevalnim ukrepom, ki se napovedujejo. Širi se strah in nejevolja. Sprašujemo se, ali trenutna oblast to počne namerno. Kmalu bo minilo eno leto, odkar so se pričeli pripravljati varčevalni ukrepi. Do sedaj, razen znižanja plač, ni bilo storjenega še ničesar. Priča smo napovedim vedno večjim rezom v kakovost javnega šolstva, ki sejejo nemir in nezadovoljstvo med zaposlenimi. Vse te napetosti se že odražajo pri delu v naših šolah in predstavljajo vedno večjo oviro pri delu in načrtovanju ter pri vodenju šol, ki so nam zaupane,« še opozarja Rejc. Ob krčenju sredstev pa država svojih obveznosti ne izpolnjuje: javni zavodi bi morali že v prvi polovici januarja prejeti izhodišča za pripravo finančnih načrtov, a jih še danes nimajo, dodaja predsednik združenja.
Tudi v skupnosti višjih strokovnih šol se sprašujejo, koliko časa bodo ob takšnih rezih lahko še kakovostno delali – trenutno še vedno namreč beležijo dobre rezultate zaposlovanja svojih diplomantov, teh pa je letno več kot na drugi največji univerzi v državi. In to čeprav je Skupnost višjih strokovnih šol Slovenije, ki združuje 46 javnih in zasebnih šol, v zadnjih štirih letih doživela zmanjšanje proračunskih sredstev kar za 60 odstotkov.
Sindikati bodo premislili o odpovednih rokih
Javni uslužbenci so bili ves čas, ko se je govorilo o petodstotnem zniževanju mase plač, žrtve manipulacije s podatki, je prepričan Štrukelj. Vlada s takšnimi poskusi varčevanja uničuje javno šolstvo, za katerega mednarodni podatki dokazujejo, da je kakovostno, trdi Štrukelj, uničevanje pa ni več naključje, pač pa politična agenda. Spomnimo, da je minister za izobraževanje Žiga Turk pred dobrim mesecem sporočil, da pri spreminjanju standardov in normativov ne bo vztrajal, sedaj pa naj bi se ponovno znašli na pogajalski mizi. A ponovno omenjanje standardov in normativov bo imelo posledice na sindikalni odnos do sprejemanja delovno pravne zakonodaje, opozarja Štrukelj. Če se bodo standardi in normativi spreminjali in bi to vodilo v odpuščanje zaposlenih v izobraževanju, po njegovih napovedih sindikati ne bodo privolili v vladni predlog skrajševanja odpovednih rokov s 120 na 60 dni. Če bo vlada vendarle pri tem vztrajala, bodo v znak nasprotovanja začeli z zbiranjem 2500 podpisov in se začeli dogovarjati o nadaljnjih dejavnostih, je še napovedal Štrukelj.
Ministrstvo: Spremembe standardov in normativov ne bo
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so včeraj pojasnjevali, da gre za gradivo, ki je bilo pripravljeno na osnovi proračuna za leto 2013 in zakona o izvajanju proračuna. Gre torej za evidentirane, ne pa za predlagane ukrepe, kar je bilo, kot navajajo, pojasnjeno tudi na samih pogajanjih. Vsi predlogi, ki zadevajo spremembo standardov in normativov, pa so bili, kot so zatrdili na ministrstvu, že pred časom umaknjeni iz procedure.
Ob tem so spomnili, da so se predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja konec minulega tedna dogovorili, da bodo z intenzivnejšimi pogajanji iskali ukrepe za optimizacijo javnega sektorja, ki bi bili sprejemljivi za obe strani. Če bi do dogovora prišlo, bi vlada spremenila zakon o izvrševanju proračunov in sam proračun. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala danes.
