Ukinitev nočnih izmen v šestih od trinajstih regijskih centrov za obveščanje, ki sprejemajo klice v sili na številko 112, je bila očitno napaka. Po natanko letu dni ministrstvo za obrambo znotraj svojih organizacijskih enot, Slovenske vojske in carinske uprave išče kadre, da jih bodo prerazporedili v centre za obveščanje ter tako omogočili polno delovanje vseh centrov. Naj spomnimo, v okviru varčevalnih ukrepov sprejeta prepoved zaposlovanja v državni upravi je pripeljala do pomanjkanja operaterjev v regijskih centrih, vlada Janeza Janše pa je problem rešila tako, da je julija lani ukinila nočne izmene v posameznih centrih. Od takrat nočne klice namesto v centrih v Murski Soboti in na Ptuju sprejemajo v Mariboru, iz Slovenj Gradca se klici prenašajo na center v Celje, iz Novega mesta v Brežice, iz Postojne v Koper, iz Trbovelj pa v Ljubljano. S kadrovsko popolnitvijo bodo vsi centri ponovno obratovali 24 ur na dan, toda kdaj natančno se bo to zgodilo, na ministrstvu niso povedali.
Še vedno težave z radijskimi zvezami
»Komaj čakamo,« pa je slišati med operaterji. Pravijo sicer, da kritičnih primerov, ko bi bilo zaradi novega sistema ogroženo premoženje ali življenje ljudi, niso ugotovili, toda še vedno imajo težave s komunikacijo med operaterji v centrih in reševalnimi ekipami. Uradni radijski sistem Zare ni bil zasnovan za povezovanje med regijami, temveč samo znotraj njih. Zato kljub določenim izboljšavam sistema reševalne ekipe na terenu še vedno včasih ne morejo vzpostaviti stika z operaterji, da bi dobile potrebne dodatne informacije. »V teh primerih moramo uporabiti mobilne telefone, toda še posebno ob večjem številu intervencij hkrati je to nemogoče,« med drugimi pripoveduje poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.
Zgodilo se je tudi že, da so operaterji reševalne ekipe usmerili v pravo ulico, toda v napačno naselje, saj se imena ulic po Sloveniji rada ponavljajo. »Če operater iz Maribora sprejema tudi klice iz Prekmurja, to ni tako nenavadno,« pripoveduje eden od naših sogovornikov. Z zahtevo po posredovanju polnega naslova, kamor je treba poslati reševalne ekipe, naj ne bi bilo sedaj več takšnih napak. Toda tudi Petek pravi, da je nepoznavanje terena med operaterji še vedno ena od težav, zaradi katere je sodelovanje med centri za obveščanje in gasilci oziroma reševalnimi enotami po reorganizaciji slabše. »Potrebnega je veliko prilagajanja,« v centrih za obveščanje priznavajo, da jim nov sistem še ni zlezel čisto pod kožo.
Obrambno ministrstvo zavito v molk
Medtem na obrambnem ministrstvu ocenjujejo, da vzpostavljena organizacijska struktura omogoča normalno delovanje centrov v normalnih razmerah, zato pa mora ob večjih naravnih ali drugih nesrečah ponoči tudi po novem delovati vseh 13 centrov za obveščanje. Tako je bilo recimo ob lanskih velikih poletnih požarih in ob jesenskih poplavah.
Toda kako dobro svoje delo po vzpostavitvi novega sistema v resnici opravljajo v centrih za obveščanje, ni jasno. Če so še nekaj mesecev po ukinitvi nočnih izmen na Upravi RS za zaščito in reševanje pojasnjevali, da se časi prihoda reševalnih ekip na kraj dogodka po reorganizaciji niso podaljšali, so tokrat sporočili, da uprava teh časov ne spremlja. Prav tako nam na ministrstvu niso razkrili ugotovitev vladne medresorske skupine, ki je opravila analizo stanja vseh dežurnih služb in pripravila predlog njihove racionalizacije. »Predlog delovne skupine ni bil medresorsko usklajen,« se glasi njihovo edino pojasnilo.
Povedali pa so, da so do konca leta 2012 zaradi ukinitve nočnih izmen v šestih centrih privarčevali 26.146,34 evra, kar je skoraj dvakrat manj od sprva predvidenih 40.000 do 50.000 evrov prihranka. Ker sedmim operaterjem niso podaljšali podjemnih pogodb, hkrati pa so se znižali stroški za nadure in za dodatek na nočno delo, so privarčevali dobrih 92 tisoč evrov. Toda končni prihranek je bil manjši zaradi višjih stroškov za prevoz operaterjev na delo in za dodatek za stalno pripravljenost (skupno dobrih 18 tisoč evrov). Hkrati so za tehnično prilagoditev sistema lani namenili dobrih 38 tisoč evrov. Pri slednjem gre za enkratni strošek, zato bi bili letos prihranki večji, so opozorili na ministrstvu.
