Kot je pojasnil, je vlada na seji minuli teden "morala preložiti obravnavo" tega vprašanja, "ker zadeve niso bile v redu pripravljene", in "tudi danes nismo prišli do dokončne odločitve". Napovedal je, da bo vprašanje obravnaval odbor DZ za zunanjo politiko in verjetno tudi DZ.

Janša je še opozoril, da "politična situacija komplicira možnost soglasne odločitve" v tej zadevi, "ki bo imela zgodovinske posledice za državo". "Vsem je jasno, da tu enotnost potrebujemo," je dodal.

Na novinarsko vprašanje, ali bo Slovenija glede na to ujela rok za oddajo memoranduma, ki se izteče 11. februarja, ali pa se dogovarja o možnosti preložitve, pa je Janša odgovoril, da bo "Slovenija rok ujela, ne bo pa to odločitev vlade, ampak državnega zbora".

Svoje pripombe o slabi pripravi izhodišč, pri kateri je sodelovala vrsta strokovnjakov, tudi tujih, Janša ni želel podrobneje komentirati. "Ko bo ta tema v DZ, boste lahko vprašali njih. Nekaj je bilo narejenega, elementi obstajajo. Gre pa za politično odločitev, ki jo bo sprejel parlament," je dejal.

Na vprašanje, koliko je možnosti, da Slovenija ratificira hrvaško pristopno pogodbo k EU dovolj zgodaj, da bo Hrvaška postala članica 1. julija letos, je premier dejal, da na to "težko odgovori, saj politična situacija v Sloveniji ni stabilna".

"Kar se tiče obvez, ki jih je kakšna država sprejela, je naše stališče jasno," je dodal. Tudi v zaključkih decembrskega zasedanja Evropskega sveta je po njegovih besedah zapisano, da se od Hrvaške pričakuje spoštovanje mednarodnih dogovorov, vključno s sukcesijskim.

Na vprašanje, ali bo Ljubljana vztrajala, da je pogoj za ratifikacijo umik pooblastil Zagreba za tožbe proti LB, pa je ponovil, da je stališče "ne le za Slovenijo, ampak tudi EU, da je treba spoštovati mednarodne dogovore, vključno s sukcesijskimi".

Vprašanje LB "je bilo urejeno znotraj sporazuma o sukcesiji, ki ga je Slovenija podpisala, in dodatne zahteve ne pridejo v poštev", je še dodal premier Janša. Pred tem je sicer na novinarski konferenci kot eno od treh nujnih odločitev, kjer bo potrebna dvotretjinska večina v parlamentu, navedel tudi ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe.

Erjavec: Memorandum za arbitražo ni slabo pripravljen

Zunanji minister Karl Erjavec se je danes pred sejo izvršilnega odbora stranke DeSUS posvetil tudi problematiki sprejemanja memoranduma za arbitražno sodišče glede meje s Hrvaško na vladi in zavrnil ocene, da je predlog slabo pripravljen. Napovedal pa je, da bo to prihodnji teden obravnaval odbor DZ za zunanjo politiko, lahko pa tudi celoten DZ.

Erjavec je zavrnil ocene, ki jih je danes po seji vlade izrekel premier Janez Janša, češ da je predlog memoranduma oz. predmeta spora za arbitražo slabo pripravljen in da ga vlada zato danes ni potrdila. "Če ste vi slab spis napisali v šoli ali ste slabo odgovarjali na vprašanja, kaj je rekla učiteljica," je na novinarsko vprašanje po pojasnilu navedb odgovoril Janša.

"Ni res. Mi smo to pripravili profesionalno. Morate vedeti, da nas zastopa najboljši odvetnik na svetu Allain Pellet, ki je vse spore pred arbitražnim sodiščem dobil in mi smo pripravili obrambo na podlagi njegovih navodil," pa je na to odgovoril Erjavec.

"Res pa je, da nekateri vidijo obrambo drugače, vendar se mi zdi, da je tisto, kar nekateri - in to je manjša skupina - predlagajo, nerealno in da bi težko na arbitražnem sodišču uspeli s takšno argumentacijo," je dodal.

Opozoril je tudi, "da postopek pred arbitražnim sodiščem niso pogajanja, ampak gre za pravni postopek, kjer je potrebno mejo na kopnem določiti v skladu z mednarodnim pravom in v skladu z dokumenti, ki obstajajo".

Za Jandrokovića umik hrvaških tožb proti LB slaba poteza

Nekdanji hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je danes ocenil, da je iz zadnjih izjav članov hrvaške vlade možno razumeti, da bi bil Zagreb pripravljen umakniti pooblastila komercialnim bankam za tožbe proti LB in NLB. To pa bi bila po njegovem mnenju slaba poteza.

Jandroković je razkril, da je od zunanje ministrice Vesne Pusić in podpredsednika hrvaške vlade Nevena Mimice slišal, da hrvaška stran ni želela reševati spora s Slovenijo, ker se je bala, da bi ta lahko postavila kak drug pogoj za začetek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru.

"Če je to bila taktika, se je pokazalo, da je bila zgrešena. Kaj naj bi bil drug pogoj, pa lahko vprašate njih," je novinarjem povedal Jandroković. Ob tem je izrazil upanje, da ni šlo zgolj za kupovanje časa, temveč za to, da ima hrvaška vlada alternativni načrt.

Poudaril je, da bi Hrvaška morala braniti svoje interese v sporu s Slovenijo z bolj kakovostno politiko in bolj dejavno diplomacijo.

Komisar Füle ne želi "eksplozij dvostranskih min"

Evropska komisija bo letos v procesu širitve posebno pozornost namenila odprtim dvostranskim vprašanjem, saj želi v prihodnje preprečiti težave, kakršne se na primer pojavljajo zaradi sporov Slovenije in Hrvaške. "Ne želimo, da dvostranske mine eksplodirajo sredi pristopnega procesa," je danes v Strasbourgu poudaril komisar za širitev Štefan Füle.

"Ne želimo, da se odprta dvostranska vprašanja uvažajo v EU in ne želimo, da dvostranske mine eksplodirajo sredi pristopnega procesa ter s tem potencialno zadržujejo ali iztirijo proces," je poudaril Füle v govoru na Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Dvostranski spori bodo po komisarjevih besedah eno od treh horizontalnih vprašanj, ki bodo letos "izjemno pomembna" za širitveni proces.

Komisija bo k temu problemu pristopila tako, da bo napravila seznam vseh dvostranskih vprašanj in jih razdelila po skupinah glede na njihovo zgodovino in težavnost.

Nekatera dvostranska vprašanja je mogoče rešiti zlahka, za nekatera je potrebna pomoč EU in, kot je pokazal primer Slovenije in Hrvaške, lahko pomaga tudi mehanizem arbitraže, skrajna možnost pa je Meddržavno sodišče v Haagu, je pojasnil Füle.

Možnost posredovanja komisije se sicer neuradno omenja tudi v primeru problema Ljubljanske banke, če državi v kratkem ne bi zmogli sami rešiti spora, vendar morata k takšni mediaciji pozvati obe vpleteni državi.

Jutarnji list: Standardi EU ne nalagajo, da bi popustili Sloveniji

Če Hrvaška ne bo članica EU s 1. julijem zaradi veta Slovenije, država in nacija ne bosta propadli, piše danes zagrebški Jutarnji list. Kot dodaja, bo šlo za precejšnjo nesrečo, a bo za Hrvaško pomembnejše, da se je kot država sama izboljšala z uvajanjem standardov EU.

Če je hrvaška vlada izpolnila vse zaveze ali ji malo manjka, potem je vseeno, ali bo vstopila v EU 1. julija, 1. septembra, v začetku leta 2014 ali kadar koli. Pomembno je, da imamo bolj urejeno državo za nas, zagotovo ne za Bruselj ali Ljubljano, ocenjuje komentator.

Izpostavlja, da je zdaj, konec januarja, več priložnosti, da bo Slovenija ustavila Hrvaško, kot ne. "V uniji pravijo, da nimajo načrta B. Imajo pravico do tega, oni so znotraj. Hrvaška mora imeti načrt B tako za odnose z EU kot s Slovenijo," dodaja časnik.

Dovolj je prebrati, kaj sta hrvaški in evropski javnosti sporočila dva izkušena slovenska diplomata in še bolj izkušena politika, poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin v Strasbourgu ter slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk v pogovoru za zagrebški tednik Globus, navaja komentator.

K temu je treba dodati še vnovične izjave slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je tudi v sredo ponovil, da bo Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU zgolj v primeru, da Hrvaška umakne tožbe proti Ljubljanski banki, ki je zadržala prihranke varčevalcev iz drugih držav, še poudarja dopisnik časnika iz Rima.

"Volk je povedal magično formulo - Pacta sunt servanda, pogodbe je treba spoštovati. Ko pa so državljani vložili prihranke v LB, z upanjem v njeno znanje in poštenje, nista podpisali pogodbe SR Hrvaška in SR Slovenija, temveč državljan z banko," izpostavlja komentator.

Zato gre po njegovem mnenju za pogodbo iz civilnega prava in ne mednarodnega in je zato za spor pristojno sodišče v državi, v kateri je pogodba sklenjena.

"Slovenija opravičuje svoj rop prihrankov s trditvijo, da je ostala brez denarja, ki ga je posodila hrvaškim podjetjem. Lahko bi jih tožila, a se nagiba k nasilni izterjatvi, kakšno sta izvedli Jugoslavija in Italija s premoženjem begunskih optantov," še ocenjuje komentator.

Sklene, da bi Hrvaška lahko zaradi članstva v EU spustila spodnjice in poteptala človekove pravice svojih državljanov, česar ne bi storila prvič, vendar pa standardi EU zahtevajo, da tega ne stori.