Proračun za leto 2013 je bil načrtovan povsem nerealno
Bratuškova je na novinarski konferenci po seji vlade povedala, da je bil proračun za leto 2013 načrtovan povsem nerealno. To dokazuje tudi podatek, da je proračunski primanjkljaj že do konca maja dosegel 1,1 milijarde evrov, kar je 130 milijonov evrov več od načrtovanega za celo leto, je povedala.
Izraženo v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) je zdaj proračunski primanjkljaj predviden pri 4,4 odstotka BDP, kar je 1,6 odstotne točke več od doslej načrtovanega. To je skladno s primanjkljajem, predvidenem v programu stabilnosti, je zagotovila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Konsolidacijo javnih financ bo mogoče izpeljati v skladu s programom stabilnosti, je ocenila.
Prejšnja vlada je po besedah Bratuškove nerealno načrtovala tako prihodke kot odhodke. Prihodki se krepko znižujejo, namreč za 542 milijonov evrov na slabih 8,1 milijarde evrov, pa čeprav je vlada upoštevala zvišanje davka na dodano vrednost (DDV) z letošnjim 1. julijem. Poleg zvišanja DDV sicer z rebalansom niso predvideni nobeni novi dodatni ukrepi, je zagotovila.
''Ne vem, kaj so načrtovali pri pokojninah, morda znižanje''
Odhodki, ki so v veljavnem proračunu načrtovani v višini 9,6 milijarde evrov, se zmanjšujejo le za 4,5 milijona evrov na 9,6 milijarde evrov. A zaradi napačne ocene prejšnje vlade je bilo potrebnih kar nekaj prerazporeditev, predvsem za odplačevanje obresti in pokojnine.
Za obresti je bilo treba zagotoviti dodatnih 120 milijonov evrov, za pokojnine pa 145 milijonov evrov. "Ne vem, kaj so načrtovali pri pokojninah, morda znižanje; mi se za to nismo odločili, zato je bilo treba za pokojninsko blagajno zagotoviti dodatnih 145 milijonov evrov," je dejala premierka.
Ob tem je kot prioritete izpostavila pravno in pravično državo - prvi paket zakonov s tega področja je že v obravnavi v DZ, drugi se pripravlja - ter pomoč in zagon gospodarstva. "Največ, kar bomo lahko naredili za gospodarstvo, je sanacija bank," je menila.
Sanacija bančnega sistema: 900 milijonov evrov za dokapitalizacije
Za sanacijo bančnega sistema je v rebalansu predvidenih 900 milijonov evrov za dokapitalizacije ter dodatnih 3,3 milijarde evrov poroštev za prenos terjatev iz bank na slabo banko. Slednja številka bo sicer precej nižja, saj so banke naredile že kar nekaj slabitev, je dejala.
Za pomoč gospodarstvu se z rebalansom zagotavlja dodatnih 150 milijonov evrov, ki bodo skupaj s sredstvi SID banke omogočili za približno 700 milijonov evrov ukrepov. Skupni znesek jamstev, zavarovanj, subvencij in kreditov, ki bodo preko različnih državnih agencij na voljo gospodarstvu, pa presega štiri milijarde evrov.
Zaposlovanje mladih in zdravstvo
Med prednostnimi nalogami je izpostavila še zaposlovanje mladih ter zdravstvo. "Stanje v zdravstvu je težko, ni pa tako katastrofalno, da bi se sistem kar sesul," je dejala.
Med ministrstvi bosta dodatnih sredstev deležni le finančno (320 milijonov evrov) in notranje (33 milijonov evrov). Poleg tega se 164 milijonov evrov namenja tudi za ministrstvo za kulturo, ki je bilo ponovno ustanovljeno letos, posledično se zmanjšujejo proračunske postavke ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Vsem ostalim ministrstvom se sredstva z rebalansom zmanjšujejo. Za po nekaj več kot 80 milijonov evrov se zmanjšujejo sredstva za ministrstvi za kmetijstvo in okolje ter za infrastrukturo in prostor, za 62 milijonov gospodarskemu ministrstvu ter za blizu 60 milijonov evro ministrstvu za pravosodje. Ministrstvo za zdravje bo dobilo 21 milijonov evrov manj, za zunanje zadeve pa 11 milijonov evro manj.
Vlada obljublja večje črpanje EU sredstev kot v preteklih letih
Vendar pa ne smemo gledati le na indekse, "bistvo sprejetega rebalansa proračuna je, kaj bo z načrtovanim denarjem realizirano", je poudarila predsednica vlade.
Glede porabe evropskih sredstev, ki se skupaj s pripadajočo slovensko udeležbo zmanjšujejo za 168 milijonov evrov, je Vraničarjeva povedala, da namerava vlada še vedno počrpati znatno več kot v preteklih letih. Na tej postavki ostaja dobrih 900 milijonov evrov sredstev, ki so namenjena pretežno za različne investicije. Seveda pa ni pomembno samo to, da je denar zagotovljen, temveč morajo biti projekti pripravljeni tako, da se lahko črpajo.
Operativni postopki za črpanje pol milijarde evrov posojila Evropske investicijske banke, ki bo namenjeno zagotavljanju slovenske udeležbe pri črpanju evropskih sredstev, so izpeljani. Zadeva bi morala kmalu steči, sredstva pa se bodo porabila po potrebi, je še povedala Vraničarjeva.