»Zdaj, ko je tako huda suša, šele za lansko dobivate denar, za letošnjo, ki je prizadela tako velik del Slovenije, ga ne bomo videli. Zelo naivne marjetice smo, če mislite, da nam bodo kaj dali. Vlada skuša iz kmetijstva basati v svoj prazen žakelj, zato naj jo svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pozove, da zaradi suše za nedoločen čas zamrzne aktivnosti v zvezi z obdavčitvami nepremičnin in novimi izračuni katastrskega dohodka,« je kolegom svetnikom včeraj predlagala Sonja Arlič, ki kmetuje v Šaleški dolini.
Zelena luč za popis škode prihodnji teden?
Dušica Majer iz KGZS poudarja, da je letošnja suša posebna, saj so bila poleg pomanjkanja padavin tudi obdobja izjemno visokih temperatur. Koruza zato ne bo dosegla normalne višine, na peščenih tleh ne bo oblikovala niti storžev. Najnovejše ocene KGZS kažejo, da bo pridelek tudi za polovico manjši, ponekod bo izpad 80- do 100-odstoten. Pri travinju bo povprečni izpad okoli 30 odstotkov, ponekod do 70, zaradi suše je ovirana tudi setev krmnih dosevkov, ki bi nadomestili izpad pridelka. Na KGZS nadalje ocenjujejo, da bo zaradi poškodb plodov pridelek pri sadju in vrtninah za 20 do 30 nižji, ponekod v nenamakanih nasadih ga sploh ne bo. S sušo se vse teže spopada tudi vinska trta: listi venijo, bledijo in odpadajo, grozdje je prenehalo rasti, pridelek bo manjši. Prizadeti so tudi gozdovi, zaradi česar grozi nevarnost večjega izbruha smrekovega lubadarja.
Majerjeva pravi, da je zdaj na vrsti Agencija RS za okolje (Arso), ki mora na podlagi vodne bilance v tleh določiti, katero obdobje bo štelo za sušno, in seznam kultur, pri katerih bodo občinske komisije ocenjevale škodo. V ponedeljek bo sestanek na upravi za zaščito in reševanje, ki naj bi nato izdala sklep o začetku ocenjevanja škode. Po zakonu o odpravi naravnih nesreč namreč vlada naravno nesrečo razglasi in izplača odškodnino, če ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, to je okoli 2,4 milijona evrov.
Kdaj bodo kmetje dobili državno pomoč zaradi letošnje suše, pa je velika neznanka. Šele do konca tega tedna bodo namreč tisti, ki jih je suša prizadela lani, dobili odločbe o izplačilu škode, denar pa septembra. Lani je bila škoda po suši ocenjena na 56,5 milijona evrov, a se je vlada odločila, da bo za odpravo posledic namenila le desetino – 5,6 milijona evrov. Za lansko sušo so oškodovanci oddali 15.000 vlog za pomoč, vendar jih je finančno ministrstvo odobrilo le tretjino. Najnižja odškodnina bo znašala 240 in najvišja 250.000 evrov.
»Pri nas je suša hujša kot pri vas!«
Se pa kmetje že dajejo med seboj, kje je letos suša najbolj uničevalna. Marko Dolinar, ki kmetuje na Gorenjskem, je Prekmurcem, ki najglasneje vpijejo zaradi škode, navrgel, češ da bi le ležerno živeli, nič delali, kljub suši prodajali slamo in jokali, naj jim država pomaga. Ne poskrbijo pa – tako Dolinar – za sistemske rešitve, denimo za namakanje, s katerimi bi se uspešneje spopadali s sušo. Dolinar trdi, da je letos suša uničevalna tudi na Gorenjskem, a kmetijskega ministra kljub temu (še) ni bilo k njim.
Franc Režonja, direktor murskosoboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda, Dolinarjeve očitke zavrača: »Ni res, da nočemo delati in da samo čakamo, da nam bo nekdo dal denar. V Pomurju so pridni ljudje, ki živijo od svojega dela, tudi davke plačujejo. Res je, da je vsa Slovenija pod sušo, res pa je tudi to, kar govorijo podatki Arsa, da ni povsod enako hudo. V Pomurju so posledice primerljive s katastrofalno sušo leta 2003, saj je škoda na več kot 30.000 hektarjih površin. Povečini gre za plitka, prodnata tla, ki jih je več kot 15.000 hektarjev. Že leta 2000 smo predlagali, da bi država te površine uvrstila med območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. »Pomurci nočemo državne pomoči, hočemo pa enake pogoje za kmetovanje, kot jih imajo drugod,« pravi Režonja.
