Da se sedanji vladi bliža konec, med drugim kaže hitenje s kadrovskimi postavitvami nekaterih Janši oziroma posameznim ministrom zvestih kadrov. Tako je imela vladna kadrovska komisija po naših informacijah včeraj obilico dela. Obravnavala je namreč predlog Turkovega superministrstva, po katerem bi kar enajst sedanjih vršilcev dolžnosti direktorjev in generalnega sekretarja za naslednjih pet let imenovali za uradnike na položaju. Vlada naj bi torej jutri za generalne direktorje direktoratov postavila nekdanjega poslanca SDS Mira Petka (za medije), Draga Balenta (za šport) in Boruta Rončevića (visoko šolstvo in znanost). Prav tako naj bi Tomaž Rozman postal »pravi« generalni sekretar ministrstva, Jože Dežman pa »pravi« direktor državnega arhiva.
Na vprašanje, zakaj so se za omenjena imenovanja odločili prav zdaj – večini namreč vršilstvo dolžnosti poteče konec marca – na MIZKŠ odgovora nismo dobili. Ne gre spregledati, da so bili omenjeni kadri že za vršilce dolžnosti imenovani kar dvakrat po pol leta. Na ministrstvu kot razlog za to, da jih niso že po pol leta imenovali za petletni mandat, navajajo, da »niso ujeli roka, da bi po prvih šestih mesecih že imeli izide razpisov za imenovanje direktorjev«. A nekateri naši sogovorniki iz vladnih vrst izpostavljajo povsem drug vidik: s tem ko bodo na uradniška mesta z mandatom imenovani šele zdaj, bodo lahko na čelu direktoratov oziroma organov v sestavi skupaj šest let (leto dosedanjega vršilstva dolžnosti in pet let mandata). Če jih v primeru oblikovanja nove vlade novi predstojnik na teh mestih ne bi več želel (in pred imenovanjem na položaj niso imeli statusa uradnika pri istem delodajalcu), jim do izteka dobe imenovanja pripada delovno mesto v nazivu iste stopnje oziroma odpravnina. Ta je sicer po Zujfu precej zmanjšana in znaša eno povprečno bruto mesečno plačo, kot so jo prejemali pred prenehanjem položaja, za vsako polno leto do izteka mandata.