Minister za infrastrukturo Samo Omerzel je z včerajšnjim priznanjem, da so se ministri na delovnih posvetih o proračunu za prihodnje leto pogovarjali tudi o posegih v minimalno plačo, očitno odprl novo fronto s socialnimi partnerji. »Bili so različni pogledi na to temo, vendar nismo sprejeli nič konkretnega,« je po seji vlade dejal Omerzel. Prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je včeraj že zagrozil, naj politika umakne roke z minimalne plače.
»To ni zgodba, ki bi jo lahko vlada odpirala«
Naši sogovorniki poudarjajo, da bi se ob znižanju minimalne plače socialni transferji zvišali oziroma bi se število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, povečalo. Ekonomist dr. Bogomir Kovač ob tem pojasnjuje, da posegi v minimalno plačo ne vplivajo pozitivno na proračun, razen v primeru, če gre za javni sektor. »Če bi vlada znižala minimalno plačo pri javnih uslužbencih, bi bil splošni prihranek zagotovo večji, kot bi bilo povečanje transfernega dodatka v mejnih primerih. Socialni transferji zadevajo manj ljudi, medtem ko je minimalna plača splošna zadeva. Ne verjamem pa, da je to zgodba, ki bi jo lahko vlada v tem trenutku odpirala,« je kritičen Kovač.
V primeru, da bi vlada želela poseči na tako občutljiva socialna področja, je po njegovem mnenju edina stvar, na katero se lahko nasloni, zamrznitev. »To so ekonomski triki, ki bi jih vlada veliko lažje izpeljala. Vendar je inflacija prenizka, da bi ob tem prišlo do večjih učinkov,« priznava. Nekdanji minister za delo in socialne zadeve Ivan Svetlikpredloga, da bi se minimalna plača znižala samo pri javnih uslužbencih, ne razume, poleg tega je po njegovih besedah v javnem sektorju izjemno malo ljudi, ki prejemajo minimalno plačo.
Za Svetlika so učinki povsem preprosti
Omerzel je včeraj pojasnil, da je razprava o minimalni plači potekala v smeri iskanja rešitev za gospodarstvo. »To ni bilo povezano z razpravo o proračunu za prihodnje leto. To je popolnoma ločena zgodba in je vezana na smernice Evropske unije,« pa je ministra na novinarski konferenci dopolnil direktor vladnega urada za komuniciranje Boštjan Lajovic. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je na sredinem delovnem posvetu posege v minimalno plačo označila za nedopustne, je včeraj priznala, da je vlada razpravljala o več možnostih: o neusklajevanju minimalne plače z inflacijo in o uvedbi zakonske možnosti znižanja, če bi se tako dogovorili delodajalec in delavci oziroma sindikat. Vendar pa je hkrati opozorila, da je minimalna plača pomembno povezana z višino denarnega nadomestila, tudi z denarno socialno pomočjo. To pomeni, da bi se nekateri socialni transferji ob znižanju minimalne plače prav tako znižali.
Za Svetlika, njenega predhodnika na ministrskem položaju, so učinki znižanja minimalne plače povsem preprosti. »S takim ukrepom bi na eni strani še več ljudi potisnili na rob preživetja, s tem bi se transferji dvignili, državni proračun pa bi kvečjemu kaj izgubil. Na drugi strani pa bi samo podaljšali životarjenje nekaterih podjetij, ki niso sposobna ustvariti dodane vrednosti niti za minimalno plačo. To bi delovalo protirazvojno,« je jasen Svetlik, ki idejo o neusklajevanju minimalne plače z inflacijo razume predvsem kot kompromis na pritiske z vseh strani.
