Župani, katerih občine so bile v lanskih katastrofalnih poplavah najbolj prizadete, še vedno čakajo na denar za sanacijo škode. Še več, do danes nobena od 112 občin gorenjske, koroške, ljubljanske, notranjske, obalne, podravske, pomurske, posavske, severnoprimorske, vzhodnoštajerske, zahodnoštajerske in zasavske regije, v katerih je skupna škoda presegla 373 milijonov evrov, od države ni prejela niti evra intervencijskih sredstev.
Finančno ministrstvo sredstev še ne more izplačati
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je vlada sicer že sprejela program odprave posledic neposredne škode na stvareh, z izhodišči za izvedbo v letošnjem letu. »V navedenem programu je v okviru proračunske rezerve za izvedbo obnovitvenih del na lokalni infrastrukturi in sanacijo plazov predvidenih 6,2 milijona evrov, od tega je pet milijonov namenjenih za izvedbo del v letošnjem letu, 1,2 milijona evrov pa za refundacijo občinam, ki so za intervencijo porabile več, kot je znašala njihova proračunska rezerva,« so še pojasnili na ministrstvu. In še, da usklajevanja glede izplačil iz naslova refundacij potekajo v dogovoru z ministrstvom za finance, ki je po sklepu vlade tudi zadolženo za izplačilo denarja.
Na ministrstvu za finance pravijo, da občinam še niso nakazali denarja iz proračunske rezerve, ker čakajo na odredbe, ki jih pripravljajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, upravi za zaščito in reševanje ter ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam še pojasnili, da je za letos predvidena le najnujnejša sanacija, prioritete pa so določile posamezne občine in za to že predložile tudi ustrezno tehnično dokumentacijo. Zdaj pa morajo oddati le še javna naročila za izvedbo del. Prve občine so to že storile in pripravile podlage za pripravo vlog, na podlagi katerih bodo sklenile pogodbo o sofinanciranju obnove.
Najnujnejša je sanacija plazov
V občini Duplek, na primer, kjer ocenjena škoda na kmetijskih zemljiščih, stavbah, infrastrukturi in vodotokih presega 11,3 milijona evrov, je ta trenutek najnujnejša sanacija plazu, ki ogroža pet hiš. »Na ministrstvu za kmetijstvo smo doslej že večkrat usklajevali vsebino zahtevkov, a menim, da zadržkov za izplačilo denarja zdaj praktično ni več,« meni dupleški župan Mitja Horvat. Dodaja, da bi občina zdaj res nujno potrebovala denar za sanacijo plazu, ki se je sprožil spomladi, vrednost sanacije pa je po projektni dokumentaciji ocenjena na okoli 400.000 evrov. Potrdil je tudi, da jih je država pozvala, naj pripravijo razpis za izvedbo nujne sanacije cestnega plazu v višini 120.000 evrov. »Sicer pa smo najbolj prizadetim v poplavah doslej nakazali okoli 80.000 evrov pomoči, ki smo jih zbrali z donacijami, organizacijami dobrodelnih prireditev in podobno,« še pravi Horvat.
Po sklepu vlade občini Duplek pripada dobrih 75.400 evrov, medtem ko so lani za odpravo posledic poplave porabili dobrih 169.000 evrov, letos pa že skoraj 43.000 evrov, računi pa še vedno prihajajo. Župan je potožil tudi, da jih poleg plazov skrbi onesnaženost zemlje, saj naj bi bile opozorilne vrednosti kadmija, svinca in cinka v zemlji presežene. Teh skrbi pa nimajo več v občini Šoštanj, kjer so analizo tal naročili pri velenjskem inštitutu za raziskave Erico, ta pa je pokazala, da so tla varna za pridelavo tako vrtnin kot tudi hrane za živali. Imajo pa tudi v Šoštanju največ težav s sanacijo plazov. Teh se je v njihovi občini sprožilo kar okoli 200, za zdaj pa so sanirali le najnujnejše, ki so ogrožali tudi hiše. Na denar za sanacijo pa čakajo tudi v občini Slovenj Gradec, kjer so imeli celotne škode kar za 37,5 milijona evrov, saj so poplave močno prizadele tudi tamkajšnje gospodarstvo. Slovenjgraški svetniki so morali zato, ker občina še ni prejela obljubljenih 125.000 evrov interventnih sredstev, sprejeti celo rebalans proračuna, da bodo tako iz drugih postavk prerazporedili nujno potreben denar za sanacijo, za okoli 200.000 evrov pa se bodo tudi dodatno zadolžili, saj se prihodki na vseh področjih zmanjšujejo.
