Kot piše Delo, naj bi "nekateri iz t.i. koalicije prvakov strank, ki je pred slabimi tremi leti vložila zahtevo za izvedbo referenduma o arbitražnem sporu, menili, da bi pred arbitražnimi sodniki zagovarjali državno mejo skladno z zgodovinskimi mejami občine Piran", ki je potekala do rta Savudrija. Gre torej za drugačna stališča o poteku meje, kot so veljala doslej.
Proti arbitražnemu sporazumu so ob referendumu poleti 2010 izrekle stranke SDS, SLS, SNS in NSi. Po drugi strani so arbitražni sporazum, ki sta ga dogovorila tedanja premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, zagovarjale stranke SD, LDS, Desus in Zares.
Kot še piše časnik, je ministrski zbor po daljši razpravi na koncu sklenil, da ne sprejme nobenega sklepa, ampak da gradivo vrne zunanjemu ministrstvu, ki naj ga "znova prouči in razčleni vse dileme".
Obenem ugotavlja, je bilo "glede na časovno stisko in dolgotrajnost priprav več kot 20-članske skupine mednarodnih odvetnikov in domačih strokovnjakov različnih strok" pričakovati, da bo politika strokovna izhodišča podprla brez težav. Rok za oddajo memorandumov obeh držav arbitražnemu sodišču se sicer izteče 11. februarja.
Vlada je sicer minuli četrtek obravnavala četrto poročilo projektne skupine za pripravo zagovora pred arbitražo na zunanjem ministrstvu, v katerem je tudi občutljivo vprašanje predmeta spora. Ker gre za zaupen dokument, na zunanjem ministrstvu in Uradu vlade za komuniciranje podrobnosti o tem niso mogli razkriti, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak pa je po seji vlade dejala le, da je bila "daljša točka" na seji vlade zaupne narave v zvezi z arbitražnim sporazumom.
Arbitražni sporazum dopušča možnost, da bi se slovenska in hrvaška stran uskladili o predmetu spora, a jima to ni uspelo. Nerešenih je ostalo več spornih območij na kopenski meji ter za Slovenijo ključna potek morske meje in stik z odprtim morjem.
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat (NSi) je za STA potrdil, da vlada minuli četrtek še ni potrdila četrtega poročila projektne skupine MZZ za pripravo zagovora pred arbitražo, del katerega je tudi predlog predmeta spora. Zato zaenkrat tudi ni sklical seje OZP na to temo.
Pričakovati sicer je, da bo vlada omenjeno poročilo znova obravnavala ta četrtek, in če ga bo potrdila, bo sejo OZP, ki bo zaradi zaupnosti materiala potekala za zaprtimi vrati, sklical nemudoma, je zatrdil.
Na zunanjem ministrstvu so za STA potrdili le, da je vlada poročilo minuli četrtek obravnavala in ga ni potrdila ter da ga bo predvidoma znova obravnavala na seji ta četrtek. S potekom priprav na arbitražo se je v ponedeljek seznanil tudi strateški svet za zunanje zadeve.
Vsebinsko zapletov glede predmeta spora na MZZ niso mogli komentirati. Arbitražni sporazum namreč določa, da je postopek pred arbitražnim sodiščem tajen, zato o vsebini memoranduma in poteku mejne črte ne morejo govoriti. V skladu s tem je tudi postopek na vladi zaupen.
Na ministrstvu so še poudarili, da je rok za oddajo memoranduma 11. februar in da bodo "storili vse potrebno, da bo Slovenija dokument s spremljajočim gradivom pravočasno predala arbitražnemu sodišču".
Iz drugih virov je STA medtem neuradno izvedel, da je gradivo, ki ga je v četrtek obravnavala vlada, poleg "uradnega" predloga predmeta spora projektne skupine vsebovalo še ločen, precej drugačen predlog, ki ga je na to temo pripravila podskupina za zgodovino, ki je del projektne skupine. Vlada naj bi se zato odločila počakati in od stroke zahtevati, da se poenoti.
Neuradno je STA še izvedela, da obstaja pravna podlaga, na osnovi katere bi lahko slovenska vlada - glede na trenutno politično krizo v državi - arbitražno sodišče zaprosila za odlog oz. podaljšanje roka za oddajo memoranduma. O tem naj bi se sicer vsaj ta hip še ne razmišljalo.
