Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi upa, da bodo vendarle glavni del sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev uspeli zapreti že v začetku prihodnjega tedna, potem pa bi se posvetili konkretnim ukrepom oz. temu, "kako se bo javni sektor v tem in naslednjem letu razvijal oziroma deloval".

Posedi pričakuje, da bodo v ponedeljek na mizi tudi predlogi, ki so vezani na spremembe zakona o izvrševanju proračuna. Kot ključno je ocenil, da je vlada ugotovila, da se bo treba o vseh ukrepih in vsem, kar zadeva plačni in materialni položaj zaposlenih, dogovoriti z javnim sektorjem.

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja je bistven korak naprej, da so začeli pogovor o stavkovnih zahtevah, a vsa ključna vprašanja ostajajo odprta. Vladnih predlogov glede plač v letošnjem letu namreč še vedno ne poznajo, vladna stran naj bi jim ustno predstavila v ponedeljek, je potrdil. Dejstvo pa je, da bo to ključna točka, ali bo prišlo do zaprtja stavkovnega sporazuma ali ne, je še ugotavljal Štrukelj.

Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je sicer že med pogajanji ocenil, da ta tečejo dobro in "dokaj umirjeno" ter napovedal, da se lahko zgodi, da ne bi najprej zapirali stavkovnega sporazuma in se potem pogovarjali o ukrepih, ampak bi to obravnavali kar v paketu. Stavkovni sporazum pa bi podpisali na koncu pogajalskega procesa, ko bodo dogovorjene tudi ključne zadeve oz. bodo "strti najtrši orehi", je dejal Virant.

Med njimi je poleg dogovora za zagotovitev vzdržne plačne mase v letošnjem letu omenil tudi dogovor o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna. Kot je dodal, bi spremembe šle v smeri večje fleksibilnosti pri prerazporejanju sredstev, da bi lahko, če bi se z racionalizacijo privarčevalo pri materialnih stroških ali investicijskem vzdrževanju, nekaj tega prerazporedili na plače. S tem bi lahko po Virantovih besedah rešili del problema.

Vlada se želi s sindikati dogovoriti o ukrepih, s katerimi bi plačno maso znižali za 158 milijonov evrov.