Vitoslav Türk in njegova žena, ki sta v Parecagu nad Sečovljami vsak do polovice lastnika parcele s številko 402/13, morata na njej ustaviti gradnjo dvoapartmajskega počitniškega objekta s pomožnimi objekti z zunanjo ureditvijo in jih v roku dveh mesecev odstraniti. Podjetje Virtus, ki je v lasti obeh Türkovih sinov in mu pripadata sosednji parceli s številkama 402/11 in 402/12, mora na njiju ustaviti gradnjo osnovnega počitniškega objekta, armiranobetonskega bazena in kamnitega podpornega zidu ter jih v roku dveh mesecev odstraniti.
Do rušenja je lahko še dolga pot
Tako je 11. junija odločil gradbeni inšpektor in po šestih letih vendarle izdal odločbi, s katerima je razkošno gradnjo Türkovih nad Sečoveljskimi solinami razglasil za nezakonito. Dvomesečni rok za rušenje je začel teči z vročenima odločbama, so še sporočili z inšpektorata za promet, energetiko in prostor.
Ali se bo družina vidnega člana SDS, nekdanjega direktorja javnega podjetja Eles in brata nekdanjega predsednika države Danila Türka zoper odločbi pritožila in se s tem poskušala izogniti rušenju, včeraj nismo izvedeli, saj se Türk na naše telefonske klice in SMS-sporočila ni odzval. Eden najbolj razvpitih primerov pri nas, to je črna gradnja Marka Jakliča, pa kaže, da bi lahko bila pot do dejanskega rušenja objektov še dolga. Kot je znano, je nekdanji direktor zavarovalnice Vzajemna in nekdanji direktor Lekarne Ljubljana leta 2002 v Selu nad Polhovim Gradcem kupil staro kmetijo in nato na njenem mestu s pojasnilom o prenovi dotrajanega kmečkega poslopja zgradil nov objekt ter mu dodal še zunanji bazen. Gradbeni inšpektor je prvo odločbo o nezakonitosti gradenj izdal maja 2005, toda zaradi vztrajnega Jakličevega pritoževanja zoper odločbe inšpektorata njegova nezakonita gradnja tudi po osmih letih še vedno stoji. Še več, zaradi sporne Černačeve uredbe, ki je letos prinesla »mini« legalizacijo črnih gradenj, kot se je pohvalila tedanja vlada Janeza Janše, je medtem bazen ob hiši postal zakonit.
Nekje v tistem času, ko je Jaklič kupoval svojo kmetijo, so Türkovi sredi najboljših kmetijskih zemljišč nad Sečoveljskimi solinami začeli graditi svojo rezidenco. Na teh zemljiščih prostorski akti dovoljujejo le gradnjo pomožnih kmetijskih objektov in skladno s tem je prejšnja lastnica na piranski upravni enoti dobila le dovoljenje za gradnjo sušilnice za sadje. Toda namesto nje po podatkih iz registra nepremičnin na skupno približno 2000 kvadratnih metrov velikih zemljiščih Türkovih ležijo trije objekti. Eden ima 357 kvadratnih metrov neto površine in 3,6 metra višine. Drugi 186 kvadratnih metrov neto površine in 4,1 metra višine. Tretji pa 144 kvadratnih metrov neto površine in 1,9 metra višine.
Drzno kršenje vseh pravil
Anonimno prijavo, da ti objekti še malo ne spominjajo na sušilnico sadja, je gradbena inšpekcija dobila že leta 2007, toda zganila se je šele po letošnjem obširnem medijskem poročanju o nezakoniti gradnji. Türkovi so imeli tako dovolj časa, da so po tem, ko je hrbet nezakoniti gradnji obrnil prvotni arhitekt Dušan Engelsberg, našli Boruta Slabeta, da je končal delo svojega predhodnika. Pri tem se je oprl kar na Engelsbergovo idejno zasnovo, kar je brez avtorjevega dovoljenja po kodeksu arhitektov nedopustno. Türkovi so na zid svoje nove hiše na lastno pest prilepili tudi hišno številko Parecag 134 b in se popolnoma nezakonito priključili še na javno kanalizacijsko omrežje, za katerega do letošnjega razkritja njihovega početja seveda niso plačevali nič. Čeprav je bilo v registru nepremičnin zapisano, da trije objekti na treh parcelah v lasti družine Türk niso priključeni ne na kanalizacijsko, ne na vodovodno, ne na električno omrežje, sta do objektov speljani tudi slednji.
Na inšpektoratu so svojo neodzivnost v primeru Türkovih sicer pojasnili predvsem s preobremenjenostjo inšpektorjev, toda kljub temu so koprski kriminalisti zaradi suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja sprožili postopek zoper inšpektorja, ki je vodil primer. Gre za zdaj že nekdanjega vodjo koprske gradbene inšpekcije Pavla Galjaniča, ki je konec aprila podal odstopno izjavo z vodstvenega mesta. Dovolj naj bi imel obtožb na račun svojega dela, saj naj bi bila za šestletno zamujanje z ukrepanjem, kot že rečeno, kriva izjemna preobremenjenost.
