Jutri se bo sestal svet Državljanske liste (DL). Predvidene osrednje točke razprave so reforma lokalne samouprave, zdravstvena reforma in vladni varčevalni ukrepi; po namigih nekaterih članov pa ne bodo mogli mimo vprašanja položaja stranke oziroma tega, kako dvigniti nizko podporo, ki jo stranka uživa v javnosti.
Po javnomnenjskih raziskavah ima namreč DL med parlamentarnimi strankami najnižjo podporo – po merjenjih, ki ji kažejo najbolje, je na meji vstopa v parlament, po drugih pa možnosti, da bi prišla v državni zbor, tako rekoč nima. S padanjem podpore raste tudi nezadovoljstvo v stranki, velik del krivde za nizek rating pa več naših sogovornikov pripisuje prvaku DL Gregorju Virantu.
Nabor možnih Virantovih naslednikov ni velik
Član sveta DL Anton Štihec nam je včeraj povedal, da je s stranko kot tako zadovoljen, »nisem pa zadovoljen z nekaterimi zadnjimi potezami predsednika stranke«. Pripombe ima predvsem k projektu spreminjanja sistema lokalne samouprave. »Reforma je potrebna, ampak postopek in način sprejemanja te sistemske spremembe sta napačna,« poudarja murskosoboški župan. Očitki več naših sogovornikov pa se nanašajo na Virantovo vodenje stranke, češ da ne povezuje ljudi in da je zaradi njega iz DL odšlo precej vidnih članov, ki so stranko gradili, nekateri pa o odhodu še razmišljajo. »Virant je sicer dober minister, s stranko pa se ne ukvarja,« je mogoče slišati. »Kritiko, da interese države postavljam pred interese stranke, sprejemam,« na očitke odgovarja prvak DL. In napoveduje, da se bodo o vsem tem pogovorili znotraj stranke.
A se pri nekaterih članih nezadovoljstvo ne ustavi zgolj pri kritiki delovanja predsednika stranke. Kot so nam potrdili tudi v poslanski skupini, se pojavljajo nekatera razmišljanja, da bi morali čim prej izpeljati volilni kongres, na katerem bi izvolili novega predsednika. Vendar pa nabor možnih Virantovih naslednikov po odhodu nekaterih najvidnejših obrazov stranke – med njimi je nedvomno največjo podporo užival nekdanji podpredsednik in bivši finančni minister Janez Šušteršič, ki pa nam je včeraj zagotovil, da se v stranko ne namerava vrniti – ni velik.
Pličanič zanimanja za vodenje stranke ni zanikal
Pravzaprav so naši sogovorniki navajali le Senka Pličaniča, ki se jim zdi možni kandidat tudi zaradi njegovega sodelovanja v ministrski ekipi in verjetnosti, da bi v kandidaturo privolil. A hkrati niso skrivali dvoma, ali bi ta zamenjava res lahko pripomogla k večji priljubljenosti stranke. Ne nazadnje je tudi k Pličaničevemu delu programskega tajnika DL – na tem mestu je zamenjal Tomaža Štiha – mogoče slišati veliko pripomb.
Pličanič nam je včeraj dejal, da kakršnih koli pogovorov o tem, da bi prevzel vodenje stranke, doslej ni bilo, pa tudi, da vso svojo energijo namenja delu in projektom na pravosodnem ministrstvu. Ga pa, kot pravi, skrbi tako stanje v državi kot tudi v stranki. »Za spremembe v vodstvu DL je potreben pogovor in dogovor v njej,« dodaja. Pličanič torej tega, da bi ga vodenje stranke zanimalo, če bi prišlo znotraj nje do dogovora, ni zanikal.
Tudi tisti, ki se ne zavzemajo za Virantov odhod s predsedniškega mesta, pa menijo, da bi bil kongres stranke, »na katerem bi se prešteli, pogledali, kje smo, se konsolidirali«, dobrodošel. O kongresu razmišlja tudi Virant, ki pa z njim ne bi zelo hitel. Kot nam je dejal včeraj, namerava tako programski kot volilni kongres predlagati za pomlad. Je pa v DL mogoče tudi slišati, kako je Virant že večkrat omenil, da stranki ne želi biti v breme oziroma da je DL demokratična stranka in lahko njeno vodenje, če se bodo tako odločili, prevzame tudi kdo drug.
