»Problematika izbrisanih je eden najtrših orehov, kar jih je sploh kdaj trl državni zbor in vlada pred njim,« je na današnji prvi obravnavi predloga zakona poudaril notranji minister Virant.

Zaveda se, da izbrisani niso zadovoljni s predvideno višino odškodnin, a kot je pojasnil, jim zakon daje možnost uveljavljanja individualnih okoliščin po sodni poti. Veliko poslancev med razpravo namreč opozarja, da je problematiko treba reševati z individualnim pristopom.

Ob tem je Virant opozoril, da je pristaš civilnega dialoga, a da v tem primeru to »milo rečeno ni enostavno«, saj so zahteve izbrisanih izjemno visoke. Do druge obravnave se »kakšna stvar« lahko popravi ali dopolni, a bo to treba storiti zelo premišljeno. Virant osebno sicer za zdaj stoji »točno za tem, kar je v zakonu zapisano«, bi pa morda kazalo razmisliti o višini odškodnine po sodni poti.

Virant v sredo potuje v Strasbourg in pričakuje, da bo odbor ministrov držav članic Sveta Evrope zakon pozdravil ter naložil »kakšen dodaten razmislek, a ne v smislu kakšnih drastičnih sprememb«. Po njegovi oceni se bo odbor tudi na nek način zavaroval v tem smislu, da bo končno besedo imelo Evropsko sodišče za človekove pravice. Sestal se bo tudi s predsednikom sodišča in skušal čim bolj natančno pojasniti »vse okoliščine te naše zgodbe o izbrisanih« v upanju na pozitiven odziv sodišča.

Zakon je treba še precej dopolniti

Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer je dejal, da je lahko sram tiste, ki so dopustili, da se je izbris zgodil in tiste, ki danes to zagovarjajo. Njega pa je sram zato, »ker če je to bilo možno enkrat v tej državi, bo možno še drugič in bojim se ljudi, ki bodo prišli na oblast, da bodo to naredili«, je dodal.

Da bo treba zakon še precej dopolniti, pa je ocenila poslanka SD Ljubica Jelušič. Po njenih besedah je to eden od zakonov, s katerim se počasi popravlja krivico, ki se je zgodila v letih 1991 in 1992. Strinja se, da so med izbrisanimi tudi taki, ki so delovali proti slovenski državi, a to bi morala država ugotavljati že v letih po osamosvojitvi s pomočjo kazenskega pregona.

Poslanec DL Branko Kurnjek je dejal, da razume izbrisane, ki s predlaganimi odškodninami niso zadovoljni, a jih kljub temu poziva, naj v danem finančnem položaju v državi sprejmejo predlagane rešitve.

Nekdanji notranji minister in aktualni poslanec SDS Vinko Gorenak se je strinjal z Virantom glede upravičenosti kroga upravičencev, je pa poudaril, da bi odškodnino v primeru tožbe omejil na manjši znesek.

Novakova: potrebna je individualna obravnava, »ne pa deljenje odškodnin kar počez«

Vprašanje izbrisanih je treba rešiti enkrat za vselej, je menil vodja poslancev SLS Mihael Prevc. Ob tem upa, da se bo v nadaljevanju zakonodajnega postopka dosegel konsenz z izbrisanimi, ki jim je ta zakon tudi namenjen.

Poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak je poudarila, da imajo sočutje do tistih, ki se jim je zgodila krivica, zato menijo, da je potrebna individualna obravnava, »ne pa deljenje odškodnin kar počez«. »Ta zakon je v prid vojnih dobičkarjev in tistih, ki si na račun tega zakona pridobivajo glasove,« je dejala.

Predlog zakona za okoli 10.000 upravičencev predvideva enostaven upravni postopek v višini odškodnine 40 evrov na mesec izbrisa. Če s tem ne bo zadovoljen, bo upravičenec lahko tudi tožil državo, a bi po trenutnem predlogu lahko dobil največ dvainpolkrat višjo odškodnino od predvidenega pavšala.

Po predstavitvi stališč poslanskih skupin sicer kaže, da bo predlog dobil zadostno podporo za nadaljnjo obravnavo. Glasovanje bodo poslanci opravili predvidoma zvečer, prej bodo razpravljali še o predlogih novel zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o dohodnini.

Kot je ob koncu razprave ugotavljal Virant, zelo verjetno nihče od poslancev ne bo glasoval proti, temveč bo ali za ali pa se bo vzdržal. Ocenil je še, da je bila razprava večinoma racionalna, kar kaže na skupno zavedanje, da je problematiko izbrisanih treba rešiti.