Spreminjanje standardov in normativov bo vrtce popeljalo 30 let nazaj in bo uničilo vsa prizadevanja za kakovost, ki so jo dosegli, je poudarila predsednica Sindikalne konference predšolske vzgoje SVIZ Marjana Kolar. Poleg tega bosta po njenem vprašljivi tako predšolska vzgoja kot varnost otrok. Med najbolj drastičnimi ukrepi, ki jih bodo občine morale upoštevati zaradi varčevalnih ukrepov vlade, je predlog, po katerem naj bi za dva oddelka otrok, starih od enega do treh let, skrbela samo ena vzgojiteljica, ki naj bi ji pomagali dve pomočnici. Predsednici Skupnosti vrtcev Slovenije Boženi Bratuž se to zdi nedopustno, saj gre za najpomembnejše obdobje v življenju otroka: »Kar je pri njih zamujeno, se ne da nadoknaditi.« Doseči njihovo odzivnost in sodelovanje, ki sta potrebna za učenje vsega, je izjemno težko. To lahko doseže le visoko usposobljena vzgojiteljica, ki je ves svoj delavnik prisotna v skupini, na katero se otroci navežejo, se je navadijo in ji zaupajo. Tega ne morejo storiti ob nekom, ki je z njimi prehodno, ker po nekaj urah odide v sosednjo skupino.
Spreminjanje števila otrok v skupini, pravijo na ministrstvu, bo odvisno od kvadrature igralnice. Skupina bi po novem lahko štela tudi pet otrok več. Za dva dodatna otroka v skupini se je že do zdaj lahko odločila občina, ZUJF za občine jim zdaj daje možnost za vključitev še dodatnih dveh otrok v skupino, zadnji, peti dodatni, pa bi se v skupino lahko vključil po odločitvi ravnatelja vrtca, če bo ta ocenil, da družina nima drugih možnosti kot vključitev otroka v vrtec. »Ne smemo pozabiti, da kvadrature igralnih površin na otroka ostajajo enake. Pri starejših vrtcih, kakršnih je večina v Sloveniji, te znašajo 1,3 ali 1,4 kvadratnega metra na otroka,« je zgrožena Bratuževa.
Predsednica Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Breda Forjanič se boji, da bodo vrtci po novem izgubili vzgojno funkcijo in bodo ponujali le še varstvo. Posledice predvidenih začasnih ukrepov pa bodo po njenem trajne: otroci bodo v šolo vstopali slabše socializirani.
Pri vsem tem pa ne gre le za vsebino predlaganih sprememb, temveč tudi za način, na katerega jih ministrstvo za izobraževanje želi uveljaviti. Še 14. novembra so na MIZKŠ zapisali, da je šlo za napako, saj predvidene spremembe niso bile usklajene s socialnimi partnerji, minuli teden pa so jih posredovali MPJU. Na ministrstvu trdijo, da se sindikati že od julija izogibajo pogajanjem o vseh vprašanjih v zvezi z normativi in standardi v izobraževanju, a jih predsednik Visokošolskega sindikata Marko Marinič postavlja na laž: pripravljenost za pogajanja so izrazili 19. novembra.
