Ali in kakšne napake so botrovale zapletu z nekdanjo prvo damo Vegrada Hildo Tovšak, ki je v petek, 17. maja, odkorakala iz celjskega pripora, bosta pomagala razčistiti tudi poročili ljubljanskega in mariborskega višjega sodišča, ki ju je zahteval predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Včeraj je poročili že dobil v roke, svoje stališče do zapisanih dejstev pa bo predstavil danes.
Izgubljene listine bodo nadomestili
Masleša naj bi zahteval predvsem pregled postopkov z vidika morebitnih kršitev. Tako glede vrstnega reda reševanja zadev, zakonskih rokov sodnih odločb in morebitnih procesnih spodrsljajev. Poročili se tako nanašata na odločanje o potrditvi (in posledično pravnomočnosti) sodbe v zadevi Čista lopata na ljubljanskem višjem sodišču kot tudi na zadnje zaplete na mariborskem sodišču, kjer Tovšakovo preiskujejo zaradi domnevno goljufivega trgovanja z delavci (s pomočjo podkupovanja) za gradnjo TEŠ 6. Na vrhovnem sodišču včeraj še niso želeli komentirati poročil, neuradno pa naj v njih ne bilo »nič pretresljivega«. Odločanje o pritožbah na prvostopenjsko sodbo v zadevi Čista lopata naj ne bi bilo sporno, prav tako ne postopek za odredbo za prestajanje zaporne kazni.
Zakaj in kako se je v Mariboru izgubilo 150 listov iz spisa o podkupovanju in trgovanju z delavci, naj ne bi bilo jasno raziskano, vendar pa so po naših informacijah v Mariboru zagotovili, da bodo spis obnovili z varnostnimi kopijami in postopek zaradi izginotja 150 listov ne bo ogrožen. V poročilih naj bi bil še najbolj jasen del, ki se nanaša na spremembo zahteve za preiskave, po kateri je bila nekdanja direktorica Vegrada nekaj časa v priporu celo brez prave pravne podlage. A tudi v tem primeru po naših informacijah ni za pričakovati neposrednih sankcij, saj da ni šlo za namerno napako, ki je več tednov nista opazila niti odvetnika osumljene Tovšakove in njenega prav tako priprtega pajdaša Pangerca.
Najbolj celovit bi bil skupen nadzor
Strokovni nadzor, ki ga je nad delom specializiranega tožilstva zahteval generalni državni tožilec Zvonko Fišer, še poteka. Neuradno bo morda nadzor končan že ta teden, v nadzoru pa je po naših podatkih zajet celoten tožilski postopek in ne samo zaplet z modifikacijo zahteve za preiskavo, po kateri je Tovšakova lahko zapustila pripor. Tako naj bi se na vrhovnem tožilstvu odločili zato, da bo nadzor bolj temeljit, ugotovitve pa postavljene v širši kontekst.
Povsem celovit pogled v nadzorih na tožilstvu in vrhovnem sodišču sicer ne bo mogoč, ker nadzora potekata ločeno. Zakonska ureditev, ki pokriva delovanje in nadzor nad sodišči in tožilstvom, ne omogoča skupnega nadzora, čeprav so nekateri naši sogovorniki mnenja, da bi bila takšna ureditev najbolj koristna: Da bi torej predvidevala neodvisno, nepolitično in strokovno skupino, ki bi lahko izvedla nadzor celotnega postopka in bila hkrati pozorna na delo tako tožilstva kot tudi sodišč.
Prisluškovanje svojcem pobeglih?
Predstavitev nekaterih ukrepov je za danes že napovedal pravosodni minister Senko Pličanič, ki se že vse od izginotja Tovšakove ognjevito, a tudi precej pavšalno zateka k retoriki o neučinkovitem sodstvu in tožilstvu. Sogovorniki iz vrst sodstva in tožilstva si od na hitro pripravljenih sprememb ne obetajo veliko, ali pa z njimi niti neuradno še niso seznanjeni. Tožilci denimo predvsem menijo, da bo Pličanič pograbil propadle ideje nekdanjega notranjega ministra Vinka Gorenaka.
Nekaterih ukrepov se lahko tako precej bolj veselijo policisti, saj so na pravosodnem ministrstvu napovedali zakonske spremembe, po katerih bo imela policija več pooblastil pri iskanju pobeglih. Slovenski policisti so namreč že večkrat potožili različnim vladam, da so ena izmed redkih, če ne celo edina evropska policija, ki si pri iskanju ubežnikov ne more pomagati s prisluškovanjem njihovim svojcem seveda ob določenih natančnih pogojih in samo za ta namen. Zakonodajne spremembe v to smer bi policisti sprejeli z odprtimi rokami, pisci zakona pa bodo morali paziti, da bodo določila dovolj jasna in ne bodo omogočala zlorab.