Kot poudarjajo, je gospodarstvo treba v zdajšnjih težkih razmerah razbremeniti, ne pa nasprotno. "Vsi želimo živeti v socialni državi. Toda v socialni državi bomo lahko živeli, če bomo v mednarodnem okolju imeli konkurenčno gospodarstvo in konkurenčen strošek dela," so zapisali.
Nadaljnje obremenjevanje že tako preobremenjenega gospodarstva je po mnenju GZS kratkovidna politika. "Seveda obstajajo še druge možnosti za racionalnejše poslovanje izvajalcev, kakor tudi vedenje zavarovancev. Na žalost se je v zadnjih letih, ko se je gospodarstvo krčilo, racionaliziralo in prilagajalo težkim gospodarskim razmeram, na področju javne porabe bistveno premalo spremenilo," so izpostavili.
Zaposleni pri gospodarskih subjektih so daleč najbolj obremenjeni s prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje, trdijo pri GZS. Neenakomerne obremenitve zavarovancev pa po njihovem mnenju niso posledica razlik v premoženju ali prihodkih posameznika, temveč so rezultat slabih sistemskih rešitev. Zavarovancem, ki imajo bolj ali manj enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja, določajo različno prispevno stopnjo in osnovo za zdravstveno zavarovanje. Tako jih postavljajo v zelo neenakopraven položaj.
Tako na GZS pričakujejo, da bo zakonodajalec sistemske rešitve gradil predvsem na odpravi teh krivic ter boljši organizaciji in racionalizaciji zdravstvenega sistema. Da bi morala Slovenija racionalizirati košarico zdravstvenih storitev, ki jih pokriva javna blagajna, pa tudi bolnišnično oskrbo in se bolj premakniti v ambulantno oskrbo, pa v svojem najnovejšem poročilu opozarja tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), so dodali.
