Osem nevladnih organizacij je februarja na ustavno sodišče poslalo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje dela zakona o prostorskem načrtovanju, ki omogoča širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 kvadratnih metrov zgolj s sklepom občinskega sveta.
Sprememba, ki jo uvaja novela zakona, sprejeta lani, po njihovem mnenju dopušča »splošen in zelo odprt odstop od sicer uveljavljenega sistema načrtovanja posegov v prostor, krši temeljna načela prostorskega načrtovanja, degradira pomen in vlogo občinskih prostorskih načrtov, pri čemer ne upošteva okoljevarstvenih vidikov, ter iz postopkov popolnoma izključuje javnost in celotno stroko«.
Ustavno sodišče je v postopku odločanja tako zadržalo izvajanje prvega, drugega in tretjega odstavka ter drugega stavka četrtega odstavka 29. člena novele, medtem ko je enak predlog zavrnilo za prvi stavek četrtega odstavka ter petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 29. člena. Ustavno sodišče je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, sklep pa je bil sprejet soglasno.
Z začasnim zadržanjem teh določb je nastop težko popravljivih škodljivih posledic mogoče preprečiti
Kot je zapisal predsednik sodišča Ernest Petrič, pobudniki opozarjajo, da je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z ustavo, konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, evropsko konvencijo o krajini, konvencijo o varstvu Alp - Alpsko konvencijo in s protokoli o izvajanju Alpske konvencije.
Z izvrševanjem določb bi po mnenju predlagateljev nastale težko popravljive škodljive posledice. Zatrjujejo, da bodo občine na podlagi izpodbijanih določb sprejemale sklepe o dopustnosti širitve območij stavbnih zemljišč brez upoštevanja veljavnih občinskih prostorskih načrtov.
Na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka ter drugega stavka četrtega odstavka 29. člena lahko občinski sveti sprejemajo odločitve o prostorskem razvoju občine oz. spreminjajo namensko rabo občinskega prostora. Izpodbijane določbe omogočajo sprejem in uveljavitev odločitve o širitvi stavbnih zemljišč po postopku, ki se razlikuje od običajnega postopka za pripravo in sprejem občinskih prostorskih načrtov.
Z začasnim zadržanjem teh določb je nastop težko popravljivih škodljivih posledic mogoče preprečiti, je zapisal Petrič. Zadržanje izpodbijanih določb sicer pomeni, da občine do končne odločitve ustavnega sodišča ne bodo mogle širiti območij stavbnih zemljišč po posebnem postopku.
Zadržanje izvrševanja teh določb po mnenju ustavnega sodišča nima vpliva na morebitne posege v prostor
Vendar ustavno sodišče ocenjuje, da so te škodljive posledice manjšega pomena od tistih, ki bi nastale, če bi se izvrševanje izpodbijane zakonske ureditve kljub morebitni protiustavnosti izpodbijanih določb nadaljevalo.
Sodišče pa je zavrnilo del pobude za presojo določb o širitvi območja namenske rabe prostora, ko sklepi o širitvi območij stavbnih zemljišč že veljajo. Zadržanje izvrševanja teh določb po mnenju ustavnega sodišča nima vpliva na morebitne posege v prostor, ki nastajajo oz. bodo nastali na podlagi že veljavnih sklepov. Teh zadržanje izvrševanja tako ne more preprečiti, je še zapisal Petrič.
