Svetniki odločitev sprejeli brez pravne podlage in arbitrarno
Ustavno sodišče je razveljavilo sklep državnih svetnikov, ki mandata Kanglerju na decembrski ustanovni seji niso potrdili. »S tem so (državni svetniki) ponovno dokazali, da imajo v Sloveniji dvojne kriterije, glede na to da še en županski kolega sedi v državnem svetu. Po drugi strani pa sem vesel, da Slovenci še lahko upamo, da imamo pravno državo in pravni red in da ustavno sodišče ne deli Slovencev na leve in desne, na prave in neprave,« je še povedal Kangler.
Po Kanglerjevem mnenju bi bila zavrnitev potrditve mandata mogoča le v primeru odločanja o pritožbi zoper odločitev volilne komisije, ki bi lahko vplivala na potrditev in bila na podlagi zakona o državnem svetu vložena na državni svet. Iz gradiva za ustanovno sejo državnega sveta in zapisnika s te seje pa je razvidno, da taka pritožba ni bila vložena. Ob potrjevanju mandatov izvoljenih članov bi državni svet po njegovih navedbah moral ravnati tudi v skladu z ustavo in svojo odločitev utemeljiti s pravnimi argumenti.
DS nima diskrecijske pravice
Kot so na ustavnem sodišču zapisali v obrazložitvi, zavrnitev potrditve mandata izvoljenemu članu državnega sveta dejansko pomeni zavrnitev uradno ugotovljenega volilnega izida. Taka odločitev je glede na zakon o državnem svetu lahko le izid obravnave vložene pritožbe na državni svet, ki je pripeljala do ugotovitve, da je pri izvedbi volitev prišlo do takih nepravilnosti, da ni mogoče priznati sicer ugotovljenega volilnega izida.
Za ugotavljanje spornosti mandata, kot je določena v 50. členu zakona o državnem svetu, pa državni svet po mnenju ustavnih sodnikov nima diskrecijske pravice. Mandat namreč lahko postane sporen zgolj na podlagi pritožbe upravičenih subjektov in predloženih dokazov o bistvenih nepravilnostih v volilnem postopku ali pri ugotavljanju volilnega izida. Le, če državni svet ugotovi obstoj okoliščin, ki jih za spornost mandata določata zakon o državnem svetu in zakon o volitvah v državni zbor, lahko sprejme sklep, da se mandat sicer izvoljenemu članu ne potrdi.
Ustavno nedopusten poseg v pasivno volilno pravico
Po ugotovitvah ustavnih sodnikov je državni svet sklep sprejel le na podlagi ocene, da naj bi bil Kanglerjev mandat moralno in etično sporen, odločanja o potrditvi pa ni zakonsko utemeljil. Takšna odločitev je arbitrarna in pomeni ustavno nedopusten poseg v pasivno volilno pravico pritožnika, pa tudi v aktivno volilno pravico volilnih upravičencev, ki so ga izvolili, so še zapisali v obrazložitvi.
»Nepotrditev mandata svetnika, ne da bi bile volitve svetnikov izpodbijane s pravnimi sredstvi, ki jih ureja zakon, pomeni politično arbitrarnost,« je v ločenem mnenju zapisala sodnica dr. Jadranka Sovdat. Izpostavlja, da je nezakonita in vodi v kršitev pasivne volilne pravice izvoljenega kandidata in aktivne volilne pravice volilcev, kar je glavno sporočilo odločbe, s katero se strinja. Po njenem mnenju bi moral Kanglerju mandat potrditi že Državni svet, a ker ga ni, se je odločilo ustavno sodišče. »V skladu z veljavno zakonsko ureditvijo je lahko pravna odločitev samo taka, kot jo je sprejelo ustavno sodišče,« je dodala Sovdatova.
Državni svet bo odločitev sodišča spoštoval
Državni svet se je seznanil z odločbo ustavnega sodišča, ki je potrdilo mandat člana državnega sveta Franca Kanglerja in bo odločitev ustavnega sodišča spoštoval. »S tem začne Franc Kangler izvrševati svoj mandat,« so v odzivu sporočili iz državnega sveta.
Na odločitev ustavnega sodišča se je odzval neodvisni kandidat za župana Maribora Andrej Fištravec. Po njegovem mnenju dejstvo, da Kangler postane državni svetnik, »ni v interesu lokalne skupnosti, ki je Kanglerju jasno in glasno na ulici sporočila, da je 'gotof'«. Ob tem je sporočil, da na njegovi spletni strani zbirajo podpise pod peticijo za odstop Kanglerja z mesta državnega svetnika.
