V upravnem odboru novonastale delavske zadruge Novi Novoles še vedno upajo, da bo čim prej prišlo do spremembe zakona o podpornem okolju za podjetništvo, kar bi jim odprlo pot do državnega poroštva. Tega zahteva Delavska hranilnica, s katero so se ustanovitelji zadruge sicer že dogovorili za 740.000 evrov zagonskih sredstev. »Čas je zelo pomemben. Vsak teden je odločujoč, zato je zelo pomembno, kdaj bo podporna zakonodaja sprejeta. Če nam letos ne bo uspel zagon proizvodnje, se bojim, da bo servisiranje tehnološke opreme še dražje, če bo sploh še uporabna. Enako velja za inštalacije in nekatere objekte,« pravi predsednik upravnega odbora zadruge Dušan Jovanovič.

Novela zakona naj bi šla v postopek jeseni, čeprav so v Novem Novolesu do zadnjega upali, da se bo to zgodilo še pred parlamentarnimi počitnicami. »Če bodo vse aktivnosti končane do sredine septembra, bo proizvodnja lahko stekla še letos, sicer pa šele spomladi prihodnje leto.«

Jim bo uspelo najeti podjetje?

S svojimi načrti so ves čas seznanjali tudi stečajno upraviteljico, ki vodi stečaj večjega dela Novolesa. Stečajni postopek, ki se je začel aprila 2011, namreč vodita dva stečajna upravitelja in oba delujeta skladno z zakonodajo, pravi Jovanovič. »Stečajni upraviteljici smo že maja poslali ponudbo za najem podjetja, a nismo dobili nikakršnega odgovora, ker nismo imeli statusa pravne osebe. S projektom smo seznanili tudi drugega stečajnega upravitelja kot tudi stečajno sodnico. Zdaj smo status pridobili, postopek registracije vodi notar in je v sklepni fazi.«

Načrti se jim zdaj utegnejo zaplesti zaradi odločitve stečajne upraviteljice Romane Kruhar Puc, da po treh neuspelih dražbah Novolesovega kompleksa objavi poziv za zbiranje nezavezujočih ponudb. Kljub temu Jovanovič upa, da se jim bo vendarle uspelo dogovoriti za najem podjetja. Tako bi lahko začeli vse potrebne pripravljalne aktivnosti, kot so servisiranje opreme, sanacije poškodb in nakup manjkajoče tehnologije, tako da bo razpisana prodaja podjetja prestavljena v prihodnje leto, kot so v svojem projektu tudi načrtovali. »Če bodo stvari potekale drugače, se lahko zadrugi porušijo vsi načrti in ni pričakovati, da bo proizvodna gozdno-lesna veriga v okviru ustanovitve lesno-razvojnega centra v Straži še kdaj stekla. Zagon proizvodnje vezanega lesa z energetiko je namreč zgolj zasnova bodočega lesno-razvojnega centra Straža.«

Kot še dodaja Jovanovič, so lani, ko so se odločali o oživitvi predelave lesa na področju Novolesa, pred sabo videli zgolj en cilj: združiti znanje, izkoristiti surovino in tehnologijo ter trgu ponuditi najprej izdelke z dolgoletno tradicijo, pozneje pa tudi nove produkte. K ideji so želeli pritegniti čim več dejavnikov iz lokalne skupnosti, ki verjamejo v nastanek centra za predelavo lesa in proizvodnjo zelene energije. »Ta cilj smo dosegli, zato smo ustanovili kooperativo, katere naloga je konstanten razvoj področja in skrb za ustvarjanje novih delovnih mest. Nismo pričakovali, da je kooperativa tako slabo prepoznavna kot oblika podjetništva, še manj, da v to kategorijo lahko sodijo tudi srednje velike družbe. Vse preveč se gradi za podporo mikro- in malim podjetjem, čeprav so srednje velika najbolj ranljiva. Ustanovitelji zadruge smo prepričani, da je to prava oblika organiziranosti za rešitev podjetij.«