V Zagorju ob Savi je mati z dvema otrokoma še lani živela v majhni, vlažni sobi. Občino je daljši čas prosila za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, vendar je čakanje na odgovor trajalo predolgo. Otroka v takšnem okolju ne bi smela živeti, mati pa ni imela denarja za najem boljšega bivališča po tržnih cenah. Zato je za pomoč prosila urad varuhinje človekovih pravic in od tam so poklicali na občino. Stanovanja za nesrečno družino sicer na občini niso imeli, uvrstili pa so jih na prednostno listo. Hkrati so s pomočjo zasebnega podjetja kmalu našli drugo primerno stanovanje, v katero se je družina lahko preselila za eno leto. V uradu varuhinje pravijo, da je zadeva hitreje stekla (tudi) zaradi njihovega posredovanja.
Revščina je rdeča nit
Opisani primer je ena od 3722 zadev, ki jih je urad varuhinje človekovih pravic obravnaval minulo leto. Opisan je v rednem poročilu za leto 2012, ki ga bo iz rok varuhinje Vlaste Nussdorfer danes prejel predsednik državnega zbora Janko Veber. Ko bodo poslanci listali ta 335-stranski dokument, bodo opazili, da izza mnogih primerov, ki sicer formalno obravnavajo delovanje javnih institucij, bije na plano – revščina.
Revščina je rdeča nit varuhovih poročil že vrsto let. »Zagotovo bi ljudje raje delali in živeli od dela, kot da so utrujeni od iskanja različnih poti do pomoči, zaradi česar se na koncu obrnejo na varuha,« pravi varuhinja Vlasta Nussdorfer. Nekdanja vrhovna državna tožilka je pisarno prevzela februarja in je že v nekaj mesecih spoznala temelje težav. »Ljudje se počutijo ponižane, ker morajo na različnih uradih dokazovati, da so upravičeni do pomoči.« Pot jih vodi od ene do druge institucije, kjer pa naletijo tudi na značilno hladne odzive uradnikov, ki se oklepajo položajev in ne želijo povleči nobene poteze, ki bi jih lahko ogrozila. »Vendar zdaj ni čas za uradniško razmišljanje,« opozarja Nussdorferjeva, katere naloga je, da kot varuhinja razbija togost oziroma nečlovečnost uradnih institucij. »Uradniki morajo zdaj storiti več, saj gre za življenja ljudi.«
»Nova« varuhinja, katere poročilo se nanaša še na mandat njene predhodnice Zdenke Čebašek - Travnik, hkrati upa, da bodo resnost položaja razumeli tudi v državni politiki. Do prejšnjih dveh varuhov so namreč politiki večkrat izražali aroganten, pa tudi sovražen odnos. Tako se denimo lani premier Janez Janša z varuhinjo Čebašek-Travnikovo sploh ni hotel sestati, temveč ji je prek tajništva naročil, naj mu letno poročilo pošlje kar po pošti.
»Moje letošnje izkušnje so boljše,« pravi Nussdorferjeva. »Sestala sem se že s petimi ministri sedanje vlade in dogovorili smo se, da se bomo redno medsebojno obveščali o odprtih težavah.« Poudarila pa je, da so v vsej Evropi razmere »najslabše doslej«, zato čudežne paličice nima niti politika. »Nihče ne more pričakovati, da bo vlada v proračunu našla dvesto ali tristo milijonov, s katerimi bi v Sloveniji zavarovali socialno državo.«
Zgolj milijoni ne bi pomagali
Vendar je včeraj, neodvisno od navedb svoje naslednice, Zdenka Čebašek - Travnik rekla, da socialni državi tudi velike količine denarja ne bi pomagale. Problem revščine je namreč po njenem mnenju »popolnoma zavožen«. »Zadeve so državi že davno ušle iz rok,« je opisala svoje izkušnje iz šestletnega mandata. »Ljudem je otežen dostop do vsega, kar zagotavlja ustava – pravne države, zdravstvenih storitev, socialne varnosti.« Osnovno težavo vidi v kompleksnosti mehanizmov. »Manjkajo sistemski ukrepi. Nimamo niti jasne opredelitve, kaj revščina je, kaj šele strategije, kako revnim pomagati.« Zato pravi, da tudi če bi država hotela ogromno denarja nameniti za »izkoreninjenje revščine«, ustreznih mehanizmov za kaj takšnega ni.
V poročilu, ki bo jutri predano državnemu zboru, urad varuhinje med mnogimi (sistematičnimi) kršitvami človekovih pravic izpostavlja še diskriminiranost romske skupnosti, razširjenost sovražnega govora, nedostopnost pravne pomoči za tiste, ki si ne morejo plačati odvetnika, težave staršev pri določanju otroškega dodatka in plačila za vrtce, padec družinskega zakonika na lanskem referendumu ter izbrisane. Varuhinja Nussdorferjeva pa se je v »komentarju« opredelila tudi do anomalij svetovne ureditve, ki pestijo Slovenijo: »Kako upravičiti zaupanje varovanja človekovih pravic v teh za državo, Evropo in svet tako težkih trenutkih, ko široka domovina mnogim grozi s trojko, ko se veča število brezposelnih, ko tudi v tujini in doma padajo glave, ko vsi pričakujejo pomoč od zunaj, ko kapitalizem neizprosno briše sledi med včeraj še povprečno živečimi in danes ljudmi, polnimi strahu glede negotovega jutri?« se je vprašala.