Vlada bo jutri najverjetneje sprejela novelo uredbe o podatkih, ki jih mora geodetska uprava (Gurs) voditi v registru nepremičnin. Konec meseca namreč poteče rok, do katerega mora staro uredbo prilagoditi letos uveljavljenemu zakonu o obdavčitvi nepremičnin, ki za potrebe davka v register uvaja 16 novih podatkov.
Poslovna skrivnost?
Čeprav gre predvsem za tehnično uskladitev predpisov, pa se je med državnimi organi vnela polemika o javnosti nekaterih podatkov. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je spremembe uredbe pripravilo, namreč predlaga, da se v registru nepremičnin pred javnostjo skrijejo podatki o nepremičninah, namenjenih opravljanju dejavnosti. Gre za posebne nepremičnine, med katere se uvrščajo bencinski servisi, elektrarne, nahajališča mineralnih snovi, pristanišča (torej Luka Koper) in letališča. Po predlogu ministrstva zanje v registru nepremičnin posameznik, ki ni njihov lastnik, ne bi mogel preveriti doslej javnosti dostopne posplošene tržne vrednosti nepremičnine in pripadajoče parcele ter podatka o dejavnosti na teh lokacijah.
»Razkrivanje teh podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, bi povzročilo velike težave pri pridobivanju vseh podatkov o lastnostih teh nepremičnin, saj jih posredovalci podatkov ne bi (več) pošiljali, s tem pa bi bilo ogroženo ali onemogočeno množično ocenjevanje teh nepremičnin po dohodkovni metodi,« so na ministrstvu utemeljili svoje stališče. Ker se s temi posebnimi nepremičninami pri nas ne trguje, namreč Gurs njihove posplošene tržne vrednosti določa po metodi donosa. Pri njej recimo ni pomembna velikost bencinskega servisa ali površina parcele, na kateri stoji, temveč donos, ki ga servis ustvarja, je za Dnevnik že pojasnjeval direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Gursu Dušan Mitrović. Zato jim mora vsak lastnik bencinskega servisa vsako leto sporočiti podatke o svojih stroških in prodaji, na podlagi katerih Gurs izračuna donos.
Doslej so bili podatki javni
Toda s tajnostjo podatkov o teh posebnih nepremičninah se ne strinjata niti informacijska pooblaščenka niti ministrstvo za finance. Slednje recimo meni, da ni potrebe po skrivanju vrednosti posebnih nepremičnin pred javnostjo, saj se tudi te določajo z modeli vrednotenja, torej z nekimi enotnimi merili. »Zato ta podatek ni ne poslovna skrivnost ne kako drugače varovana kategorija. Predlagamo, da se tudi podatek o vrednosti teh nepremičnin hrani kot javni podatek,« so zapisali.
Ob podatkih o lastnikih nepremičnin, ki jih je po posredovanju informacijske pooblaščenke Gurs leta 2012 umaknil izpred oči javnosti, sicer ministrstvo za infrastrukturo v novi uredbi predlaga enako tajnost še za podatke o davčnem zavezancu, inšpekcijski odločbi o črni gradnji, rezidenčnosti stanovanja in davčni stopnji, po kateri bo nepremičnina obdavčena.
