V Evropi se v času krize vse manj govori o širitvi, vendar pa je nedavni vstop Hrvaške po mnenju hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić dokaz, da imajo države z Balkana realno možnost, da vstopijo v unijo.
Vprašala se je tudi, ali je širitev unije na Balkan res širitev ali bolj konsolidacija, saj je regija že obkrožena z EU.
Po njenem prepričanju so cilji širitve EU sicer trije: politična stabilnost, širitev notranjega trga in krepitev Evrope. Stare članice so dobile večji trg, novinke več politične stabilnosti in varnosti, vprašanje, ali je Evropa danes močnejša, pa je, je dejala Pusićeva, odprto. Sama pa verjame, da je bila širitev EU uspeh.
Z njo se je strinjala pomočnica generalnega sekretarja za javno diplomacijo Nata Kolinda Grabar Kitarović. Menila je še, da ni pomembno le članstvo, temveč je enako pomembna tudi pot, obet članstva pa je dobro orodje, da se države osredotočijo na domače reforme.
Optimisti
Zunanji minister BiH Zlatko Lagumdžija je prepričan, da razmere v regiji v zadnjih dveh desetletjih nikoli niso bile boljše. Sam je glede BiH optimist in če bo država prihodnje leto pokazala, da je "prestopila Rubikon", bi si lahko za cilj vzela vstop leta 2020. Meni, da bodo lahko napredovali hitreje, če pred seboj ne bodo imeli le ohlapne evropske perspektive, temveč kaj konkretnejšega.
Zunanjepolitični svetovalec srbskega predsednika Marko Đurić je prav tako optimist, češ da se politične elite na Balkanu danes zavedajo, da je vstop v unijo v interesu njihovih držav.
Opozoril pa je, da države procesa evropske integracije ne bi smele zlorabljati za nerešena bilateralna vprašanja, temveč mora regija dokazati, da je postala zrelejša. Kako se lahko vzpostavi sodelovanje, po njegovem prepričanju dokazuje dialog med Beogradom in Prištino.
Nekdanji albanski premier Ilir Meta - njegova država je edina v regiji, ki ni bila del nekdanje Jugoslavije - je opozoril, da ni cilj le članstvo v EU, temveč tudi, da zagotovijo boljši standard ljudem.
Da bo v prihodnje denarja za nove članice manj, hkrati pa se bodo morale te soočiti z ostrejšimi pogoji, se boji makedonski zunanji minister Nikola Poposki, ki se je pošalil, da je njegova država najbolj izkušena kandidatka, ki pa se z EU še ne pogaja - zaradi spora z Grčijo namreč že več let čaka na datum za začetek pogajanj.
Evropski poslanec Ivo Vajgl se je strinjal, da bo verjetno v prihodnje denarja manj, vendar po njegovi oceni še vedno dovolj, da bo EU koristna in zanimiva.
Vajgl verjame, da ni razloga, da ne bi začeli razmišljati o novem velikem poku - širitvi EU na Zahodni Balkan. Menil je tudi, da bi morala biti regija bolj samozavestna, saj lahko uniji da dodano vrednost, znanje in izkušnje.
Kljub pomislekom o širitveni utrujenosti in nenaklonjenosti evropske javnosti novim širitvam, je Vajgl prepričan, da velik del evropske javnosti še vedno verjame, da je širitev ključen dejavnik miru v Evropi.
Z njim se strinja namestnik pomočnika državnega sekretarja ZDA Philip Reeker, ki je poudaril, da je za ZDA integracija Balkana v EU ključnega pomena. Kot je dejal, je ameriška politika glede tega konsistentna, ne glede na to, kdo je v Beli hiši.
Obet članstva je po njegovih besedah pomembna motivacija za države, pohvalil pa je tudi vlogo, ki jo v regiji igra Slovenija.
