V premierkinem kabinetu so povedali, da so bila vabila razposlana, vse stranke pa še niso potrdile svoje udeležbe. Spomnimo, da je bil sestanek minuli petek odpovedan, potem ko se ga ni mogel udeležiti nihče od vodilnih predstavnikov največje opozicijske stranke SDS.
Novi izračuni o javnofinančnih učinkih fiskalnega pravila
Bratuškova naj bi parlamentarnemu vrhu predstavila nove izračune o javnofinančnih učinkih fiskalnega pravila. Te je vlada napovedala pred dobrima dvema tednoma, ko je DZ sklenil odločanje o zapisu fiskalnega pravila v ustavo prestaviti na 7. maja.
Bratuškovi se zdi zdajšnji predlog, po katerem bi se fiskalno pravilo in izvedbeni zakon prvič uporabila za pripravo proračuna za leto 2015, preveč optimističen. Eden glavnih pomislekov tako je, ali poslabšane makroekonomske okoliščine dovoljujejo uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015 oz. ali je treba datum njegove uveljavitve preložiti, na primer na 2017.
Za 800 milijonov evrov višji davki
Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 naj bi po argumentih vlade tako zahtevala za 800 milijonov evrov višje davke ali druge dajatve oziroma bi se morali za enak znesek dodatno znižati javni izdatki. Vlada meni, da bi to pomenilo prehud poseg v že pridobljene pravice.
A tudi začetek uporabe fiskalnega pravila leta 2017 naj bi po trenutnih projekcijah vlade zahteval povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov.
Napačen signal mednarodni javnosti
Podobnega mnenja so v največjih vladnih strankah PS in SD. V SDS pa tudi v SLS in NSi medtem pravijo, da preložitve začetka uveljavitve pravila ne podpirajo, saj bi bil to po njihovem mnenju napačen signal mednarodni javnosti in bi pomenil rahljanje zaveze.
Poleg tega poudarjajo, da samo besedilo pravila, ki je srednjeročno naravnano, dovoljuje zadostno mero prožnosti, dodatni manevrski prostor za javnofinančno politiko pa naj bi omogočil izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga bo moral prav tako sprejeti DZ.
Ustavne spremembe glede referenduma
Vnos fiskalnega pravila v ustavo se politično povezuje tudi z ustavnimi spremembami glede referenduma. O teh naj bi DZ odločal na izredni seji 6. maja, vendar pa v SDS, SLS in NSi vztrajajo, da bi morali poslanci najprej odločati o fiskalnem pravilu in nato o referendumu.
Predsednik DZ Janko Veber je minuli teden ob sklicu seje za 6. maj pojasnil, da bo pri načrtovanju dela DZ upošteval morebiten drugačen dogovor 5. maja.
Bogovič kritičen do Vebrovega ravnanja
Predsednik SLS Franc Bogovič je danes vseeno pisal Bratuškovi, Vebru in predsednikom koalicijskih strank. V njem je kritičen do takšnega Vebrovega ravnanja.
»Če smo se o vpisu fiskalnega pravila v času aktualne vlade vsaj enkrat že pogovarjali za isto mizo vsi predsedniki oz. predsednice parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin, pa žal tega še nismo storili na temo sprememb ustavne ureditve glede referendumske tematike,« piše Bogovič.
»Nihče ni prerok, da bi vedel, ali se bomo ali ne bomo prihodnjo nedeljo tudi o tem kaj dogovorili«
Ob tem dodaja, da je iskreno pričakoval, da bodo priložnost za to imeli na drugem srečanju vodij parlamentarnih strank in poslanskih skupin pri predsednici vlade, a žal do njega še ni prišlo, oziroma je sklican na predvečer omenjene izredne seje DZ.
»To dejstvo pa kaže, da se pravzaprav vnaprej požvižgate, če temu lahko tako rečem, na rezultat sestanka parlamentarnih strank pri predsednici vlade, saj ste vnaprej - ne glede na negotovost, kakšen bo sklep tega srečanja, sklicali sejo o odločanju o ustavnih spremembah o referendumski ureditvi,« še pravi prvak SLS in dodaja: »Nihče ni prerok, da bi vedel, ali se bomo ali ne bomo prihodnjo nedeljo tudi o tem kaj dogovorili«.
