Na javni tribuni z naslovom »Ne! Mi nismo hlapci!«, ki se je je tokrat udeležila le peščica šolnikov, je Jožica Frigelj z ljubljanske osnovne šole Ketteja in Murna v prispevku »Učitelj - breme za družbo in proračun« izpostavila splošen odnos družbe do učiteljev, ki je po njenem mnenju izjemno poniževalen.

Takšen odnos do učitelja po njeni oceni spodbuja aktualna politika, deloma pa tudi mediji. »Vtikajo se v dolžino našega delovnega časa, nihče ne ve, da polovico ali pa še več dela učitelj opravi doma,« je poudarila Frigljeva.

Pojavljajo se dvomi v strokovnost učiteljev

Opozorila je, da se pojavljajo dvomi v strokovnost učiteljev. Prepričana je, da kot učiteljica dela dobro, kljub temu pa na delovnem mestu dnevno doživlja ponižanja, zastraševanja in pritiske oziroma državni mobing, je dejala.

Ne glede na univerzitetno izobrazbo mora namreč, kot je pojasnila, vsako minuto svojo strokovnost dokazovati s papirjem, z natančno opredeljenimi minutami, kaj bo tistih 45 minut med poukom počela. Tak odnos se potem odraža tudi na odnose staršev do učiteljev in tudi učencev do učiteljev.

»Ta odnos je podcenjujoč in poniževalen, učitelji postajamo breme za družbo in proračun, ker mi smo nekako javni sektor, nismo realni sektor, naše delo kakor da ni realno in enostavno dobi človek občutek, da je parazit,« sklene Frigljeva.

»Zaupanje državljanov do vseh institucij je nizko kot še nikoli«

Peter Rižnar z mariborske OŠ Ludvika Pliberška pa je opozoril na moralo, ki je po njegovem mnenju padla na vseh ravneh. »Zaupanje državljanov do vseh institucij je nizko kot še nikoli in vprašaš se, kakšen smisel ima, da kot učitelj delaš s polno paro, z vso odgovornostjo, dogodki okrog tebe pa gredo popolnoma drugačno pot,« se je vprašal.

Učitelje je pozval, naj se tokrat obrnejo proti državi in od nje zahtevajo pošteno delovanje v smislu pravne in socialne države. Javnost pa se mora zavedati, da dogodki okrog šole vplivajo na vzgojo otrok, je dejal.

»Rešitev je samo v tem, da se moramo učitelji postaviti z imenom in priimkom, stopiti v bran pravni in socialni državi, ne smemo biti anonimni in moramo stopiti na ulice, če je potrebno,« je dodal Rižnar.

Učiteljeva avtonomija je med nakovalom in kladivom

Da je učiteljeva avtonomija med nakovalom in kladivom je prepričan Kristijan Musek Lešnik, sicer član strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Učiteljeva avtonomija se je v zadnjih 20 letih po njegovi oceni precej zamajala in je zdaj močno okrnjena. Ima občutek, da so učitelji in učenci pod pritiskom, po drugi strani so pritiski tudi na ravnatelje.

Jurija Marussiga s kranjske OŠ Franceta Prešerna pa moti predvsem to, da se »nič ne zgodi, kar pa vodi v še slabšo situacijo«. V prispevku »Nismo hlapci, smo prihodnosti nove snovalci« je povedal, da je dal veliko predlogov, a konkretne podpore svojih kolegov - učiteljev ni dobil, kar je zaskrbljujoče. Zavzel se je za nov pogled na šolo in medsebojne odnose, ki bi jih gradili že v vrtcu in prvem razredu osnovne šole, da bi se naslednja generacija »zavrtela v drugo smer«.