Pod pragom revščine živelo 271.000 ljudi
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji v višini 13,5 odstotka pomeni, da je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine približno 271.000 oseb. Če osebam pod pragom tveganja revščine prištejemo 71.000 resno materialno prikrajšanih oseb, ki so nad pragom tveganja revščine, in 50.000 oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, ki pa niso pod pragom tveganja revščine in resno materialno prikrajšane, pomeni, da je bilo lani pod pragom tveganja revščine ali pa socialno izključenih 392.000 oseb, so sporočili z državnega statističnega urada.
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7273 evrov. Razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 606 evrov na osebo na mesec.
Prag tveganja revščine se je zvišal za šest evrov na mesec
Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti vsaj 1273 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 909 evrov na mesec, da sta se dvignila nad prag revščine.
Glede na leto prej se je stopnja tveganja revščine znižala za 0,1 odstotne točke. Prag tveganja revščine se je zvišal za šest evrov na mesec, kar je najmanjše zvišanje od leta 2005.
Ker pa je relativna stopnja tveganja revščine le odraz porazdelitve razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, so jo dopolnili s kazalnikom resne materialne prikrajšanosti in nizke delovne intenzivnosti gospodinjstva. Kombinacija vseh treh kazalnikov je stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti, ki je lani znašala 19,6 odstotka.
Ne zmorejo plačevati dobrin, potrebnih za dostojno življenje
Resno materialno prikrajšanih ljudi je bilo lani 133.000. To so osebe, ki zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne morejo plačati najmanj štirih od devetih dobrin, potrebnih za dostojno življenje, tako npr. najemnine, stanovanjskih stroškov in primerno ogrevanega stanovanja.
Nizko delovno intenzivna pa so gospodinjstva, v katerih so odrasli člani, stari 18 do 59 let, v letu pred izvedbo ankete delali manj kot 20 odstotkov svojega potencialnega delovnega časa. V gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo je lani živelo 118.000 ljudi.
Uporabiti bi morali slovenske, ne evropske kazalce
Težave, ki jih ljudem povzroča kriza, so resne in se povečujejo, a statistični podatki o tveganju revščine v Sloveniji, kot jih je npr. danes objavil statistični urad, niso pridobljeni z najboljšimi kazalci, je za STA dejala Srna Mandič s fakultete za družbene vede v Ljubljani. Meni, da bi bilo treba uporabiti slovenske in ne evropskih kazalcev.
Če se je stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti lani v primerjavi z letom prej zvišala za 0,3 odstotne točke na 19,6 odstotka, gre v statističnem pogledu le za malenkostno zvečanje, pravi Mandičeva, ki je tudi predstojnica Centra za preučevanje družbene blaginje.
Na državnem statističnem uradu so med resno materialno prikrajšane osebe uvrstili tiste, ki si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne morejo privoščiti najmanj štirih od devetih dobrin, kot so npr. enotedenske letne počitnice in mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan. A to »niso najboljši kazalci za tekoče težave ljudi, ki pa so resne in se povečujejo«, pravi Mandičeva. Pri tem med drugim pogreša raziskave o tem, kako je kriza prizadela celo del srednjega sloja.
Največ problem tisti, ki imajo službo, a plače ne prejemajo
»Gre npr. za ljudi, ki imajo službo, ki niso brezposelni, vendar plače ne prejemajo ali pa jo prejmejo z večmesečnim zaostankom. Niti ne dobijo plače niti se ne morejo registrirati kot brezposelne osebe in tako dobiti pomoči,« je opozorila. »Niso niti zaposleni niti brezposelni,« je povzela.
Evropski kazalci tega po njenih besedah ne zajamejo, zato bi potrebovali slovensko raziskavo. Tako opozarja, da takrat, »ko udari revščina«, starši izjemno skrbijo za svoje otroke in jim kupujejo marsikaj, pri sebi pa zelo varčujejo. »Običajno je ženska, mati, tista, ki se odpoveduje,« je dejala. Smiselno bi bilo npr. obravnavati ravnanje te skupine žensk, pravi.
Nepričakovani izdatki
V letu 2012 vsako drugo gospodinjstvo ne bi uspelo iz lastnih sredstev poravnati nepričakovanih izdatkov v višini 600 evrov, kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada. Po mnenju gospodinjstev je z mesečnim dohodkom, ki so ga ta prejemala, preživelo brez težav 13 odstotkov gospodinjstev, s težavo pa 31 odstotkov gospodinjstev.
Delež gospodinjstev, ki so shajala zelo težko ali težko, je bil precej večji med gospodinjstvi, ki so živela pod pragom tveganja revščine; med temi jih je bilo namreč 61 odstotkov. Glede na leto 2011 je delež gospodinjstev s težavami, ki so živela pod pragom tveganja revščine, ostal enak, pri gospodinjstvih nad pragom tveganja revščine pa je bilo gospodinjstev s težavami za tri odstotne točke manj kot leto prej.
Puščajoča streha, trhla tla
Tretjina gospodinjstev se je ukvarjala s težavami, kot so puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji, trhli okenski okvirji ali trhla tla.
Na bivalne razmere vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer onesnaženost okolja, hrup, pretemno stanovanje in težave s kriminalom ali vandalizmom. Gospodinjstev, ki so imela težave z onesnaženostjo okolja, je bilo 17 odstotkov, takih, ki so imela težave s hrupom, pa 14 odstotkov. Devet odstotkov jih meni, da živijo v pretemnih stanovanjih; težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolici jih je omenjalo osem odstotkov.
Manj enotedenskih počitnic
Enotedenskih letnih počitnic zunaj doma si ni mogel privoščiti najmanj en član gospodinjstva v 33 odstotkov gospodinjstev, to je za dve odstotni točki manj kot pred enim letom.
Stanovanjski stroški so po subjektivnem mnenju gospodinjstev v letu 2012 pomenili težko breme za 36 odstotkov gospodinjstev, za 11 odstotkov gospodinjstev pa ti stroški niso bili breme. Med gospodinjstvi v najemniških stanovanjih je bilo stanje še slabše, saj so stanovanjski stroški pomenili veliko breme za 59 odstotkov teh gospodinjstev; upoštevati pa je treba, da je bilo najemnikov v Sloveniji razmeroma malo (po podatkih iz te ankete približno 10 odstotkov gospodinjstev). Vsaj enkrat v zadnjih dvanajstih mesecih pred izvedbo ankete je s plačilom stanovanjskih stroškov zaradi finančne stiske zamudilo 18 odstotkov gospodinjstev, to je za dve odstotni točki več kot pred enim letom.
Osebni računalnih v 70 odstotkih gospodinjstev
Gospodinjstev, ki si niso mogla privoščiti barvnega TV-sprejemnika, telefona ali pralnega stroja, je bilo en odstotek ali manj; gospodinjstev, ki barvnega TV-sprejemnika niso imela iz drugih razlogov, je bilo približno dva odstotka.
Osebni računalnik je imelo 70 odstotkov vseh gospodinjstev, šest odstotkov gospodinjstev si ga ni moglo privoščiti, 24 odstotkov gospodinjstev pa ga ni imelo iz drugih razlogov. Od gospodinjstev, v katerih so živele družine z vzdrževanimi otroki (enim ali več), si osebnega računalnika niso mogli privoščiti tri odstotke takih, v katerih so živele enostarševske družine, in en odstotek takih, v katerih so živele dvostarševske družine.
Avtomobil ima 82 odstotkov gospodinjstev
Osebni avtomobil je imelo 82 odstotkov gospodinjstev, šest odstotkov gospodinjstev si ga ni moglo privoščiti, 13 odstotkov gospodinjstev pa ga ni imelo iz drugih razlogov.
Stanje v zvezi s posedovanjem omenjenih dobrin se v enem letu ni bistveno spremenilo.
Povprečna mesečna plača za julij nominalno in realno višja
V Sloveniji je povprečna mesečna neto plača za julij znašala 990,88 evra. V primerjavi s plačo za junij je bila nominalno višja za 0,8 odstotka, realno pa za 1,1 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača je za julij dosegla 1510,02 evra in bila v primerjavi z junijem nominalno višja za odstotek, realno pa za 1,3 odstotka.
Zaposleni so bili julija za uro opravljenega dela najbolje plačani v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro. Prejeli so povprečno 7,99 evra neto na uro. Več kot sedem evrov na uro so dobili še v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (7,85 evra), v rudarstvu (7,37 evra) in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (7,25 evra), so sporočili iz statističnega urada.
V gostinstvu 4,42 evra na uro
Najnižje zneske za plačano uro so prejeli zaposleni v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Tu so prejeli 4,06 evra, medtem ko so zaposleni v gostinstvu dobili 4,42 evra in v gradbeništvu 4,71 evra na uro opravljenega dela.
Povprečna mesečna neto plača za julij se je v primerjavi s preteklim mesecem znižala v dveh statističnih regijah. Za 1,9 odstotka se je znižala v zasavski in za 1,6 odstotka v spodnjeposavski statistični regiji.
Plača najopazneje zvišana v goriški regiji
V vseh drugih statističnih regijah se je povprečna mesečna neto plača zvišala. Najopazneje se je zvišala v goriški (za 3,3 odstotka) in notranjsko-kraški statistični regiji (za 2,7 odstotka) ter v jugovzhodni Sloveniji (za 2,1 odstotka).
Povprečna mesečna neto plača za letošnji julij je v javnem sektorju v primerjavi z junijem ostala praktično nespremenjena, medtem ko se je v sektorju država znižala za 1,1 odstotka. V zasebnem sektorju pa se je zvišala za 1,5 odstotka, so še navedli statistiki.
