Na zagrebškem sodišču je včeraj potekala prva obravnava v tožbah dveh hrvaških bank proti LB in NLB po ratifikaciji memoranduma slovenske in hrvaške vlade o tem vprašanju, ki ni prinesla predvidenega mirovanja tožbe ali odgovora na vprašanje, kako se bo to zgodilo. Mirovanje tožb določa memorandum, ki sta ga Slovenija in Hrvaška sklenili prejšnji mesec in je odprl pot torkovi ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe k Evropski uniji v državnem zboru.
Odvetnica tožeče Privredne banke Zagreb (PBZ) je po poročanju STA predlagala enoletno mirovanje postopka, sklicujoč se na hrvaški zakon o pravdnem postopku. Da bi se to zgodilo, bi se morala strinjati tudi tožena stranka. Odvetnik Ljubljanske banke je sodišču nasprotno predložil svoja stališča o memorandumu, ki določa, da so tožbe v mirovanju ves čas iskanja rešitve za to problematiko, ki jo bodo države naslednice iskale v okviru pogajanj o nasledstvu SFRJ. Odvetnika PBZ in LB sta nato predlagala tridesetdnevno preložitev, da pregledata in odgovorita na predlog druge strani, je poročala STA.
Mednarodna pogodba
Razlika je pomembna. Če bi postopek ustavili po zakonu o pravdnem postopku, bi miroval eno leto z možnostjo podaljšanja za še eno leto. Po neuradni razlagi iz diplomatskih virov to za Slovenijo ni zadovoljivo, saj v skladu z memorandumom pričakuje časovno neomejeno mirovanje postopkov v času iskanja kompromisa.
Odvetnik LB je na sodišču tudi dejal, da je memorandum mednarodna pogodba. Slovenija jo je kot takšno tudi ratificirala. Mednarodna pogodba je namreč nad domačo zakonodajo. So pa po navedbah slovenskih virov nejasnosti o tem, kako je memorandum v svoj pravni red vnesla Hrvaška.
Možni zapleti
Možnosti, kaj se bo zgodilo, je več in bodo odvisne od sodišča. Novi zapleti pa niso izključeni. Če bi sodišče odločilo, da bo upoštevalo zakon o pravdnem postopku, bi se odprlo vprašanje, ali bi LB pristala na največ dveletno mirovanje tožb (pogajanja bodo skoraj gotovo trajala dlje). Če ne bi, bi Hrvaška lahko trdila, da Slovenija ne spoštuje memoranduma, saj se je zavezala, da bo dosegla strinjanje Ljubljanske banke za mirovanje postopkov. Slovenija pa bi lahko trdila, da skuša Hrvaška izigrati memorandum, ali pa bi od nje pričakovala, da zakonsko omogoči daljše mirovanje tožb.
PBZ je tožila tudi NLB. Slednja v memorandumu v nasprotju z LB ni izrecno omenjena, a je njena odvetnica včeraj na sodišču po poročanju STA dejala, da se pridružuje mnenju odvetnika LB.
Slovenija je v sporu okoli prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev v LB Zagreb zahtevala, naj hrvaška vlada umakne pooblastila za tožbe PBZ in Zagrebačke banke proti LB in NLB za izterjavo sredstev, s katerimi je poplačala za 270 milijonov evrov vlog. Tega ni dosegla, se je pa hrvaška vlada zavezala, da bo dosegla mirovanje tožb ter da ne bo nobenih novih.
