TEŠ 6 – črna luknja energetike ali najdražji spomenik v Evropi?

Popravni izpit za Omerzela

Po napovedih v PS naj bi bil ena od osrednjih točk nove koalicijske pogodbe dogovor glede TEŠ 6. Kot je nedavno dejal vodja poslanske skupine največje vladne stranke Jani Möderndorfer, je ob koalicijskem sporazumu treba doreči, ali je ta projekt upravičen in ali bo, ko bo zgrajen, tudi pozitivno deloval. Ne želijo namreč, da bi se pri TEŠ 6 zgodilo podobno kot pri večletnem ugotavljanju bančne luknje.

O TEŠ 6 je včeraj na zaupnem delu seje spregovorila tudi vlada. Da ministrstvo za infrastrukturo pripravi poročilo s konkretnimi podatki, je ministrska ekipa Samu Omerzelu naložila že letos poleti, nato pa ponovno oktobra, z gradivom ministrstva pa niso bili zadovoljni. Tako naj bi bil minister za infrastrukturo deležen vrste očitkov, da poročilo ne vsebuje konkretnih številk in ne omogoča dogovora o nadaljnji usodi projekta, pojavili so se celo dvomi, ali se je ministrstvo res trudilo, da pripravi verodostojno poročilo. Omerzel pa naj bi poudarjal, da od vodstva TEŠ in vodstva velenjskega premogovnika niso uspeli pridobiti relevantnih informacij. Omerzelu so tako naložili, naj prihodnji teden predstavi konkretne številke glede same investicije, v dveh tednih pa tudi poročilo o dolgoročni vzdržnosti projekta. Tudi podatki, s katerimi je vendarle včeraj postregel Omerzel, naj bi namreč kazali, da bo TEŠ 6 po izgradnji posloval z izgubo. Zato je tako v krogu blizu premierke kot v delu ministrske ekipe vse pogosteje slišati, da bi bilo kljub ogromni investiciji gradnjo TEŠ 6 še vedno ceneje ustaviti kot kriti še izgubo v primeru njegovega delovanja. Da bi bilo treba projekt TEŠ 6 ustaviti, se je po naših informacijah v včerajšnji razpravi na seji vlade najbolj odločno zavzel obrambni minister Roman Jakič, zunanji minister Karl Erjavec pa je poudaril, da bi bil v tem primeru to najdražji spomenik v Evropi.

Slovenci zunaj meja spet brez ministra?

V poglavju osnutka koalicijske pogodbe o sestavi vlade pa je po naših informacijah še praznina. Premierka in njeni najbližji sodelavci namreč razmišljajo, da bi nekatera ministrstva združili oziroma razdružili. Tako bi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vrnili pod zunanje ministrstvo, kar bi pomenilo, da ga ne bi več vodil minister brez listnice, temveč predvidoma državni sekretar. Zunanji minister Karl Erjavec se sicer strinja, da bi bila takšna rešitev lahko racionalna, dvomi pa, da bo izvedljiva. Za njeno uresničitev je namreč potrebna sprememba področnega zakona, predlagana rešitev pa bi nedvomno močno vznejevoljila zamejce in Slovence po svetu. »Če rešitev ni realna, ni smiselno, da bi o njej kaj dosti razmišljali in zgubljali energijo,« pravi Erjavec.

Tudi v nekaterih drugih koalicijskih strankah menijo, da preveč Slovencev živi zunaj meja države, zato je samostojni urad, pristojen zanje, simbolno dejanje, ki se mu Slovenija ne more odpovedati. Erjavec ob tem zanika, da bi ukinjanju funkcije ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu nasprotoval zato, ker si ta ministrski položaj želi DeSUS. Pravi, da je za njih ključno, da imajo tudi v prihodnje dva ministra.

Okolje in kmetijstvo bi razdružili

V vrhu Pozitivne Slovenije se po naših informacijah zavzemajo tudi za vnovično razdružitev okolja in kmetijstva (MKO), ki ju je pred dvema letoma kljub številnim strokovnim pomislekom združila Janševa vlada. Eden od razlogov za to spremembo naj bi bilo tudi nezadovoljstvo z delovanjem ministra Dejana Židana na področju okolja, zato naj bi aktualna vlada osamosvojila ministrstvo za kmetijstvo, okolje pa spet združila s prostorom (to področje zdaj skupaj z infrastrukturo in energetiko vodi Samo Omerzel iz ministrske kvote Državljanske liste) v samostojno ministrstvo. Prvak SLS Franc Bogovič, ki je MKO vodil v Janševi vladi, priznava, da takratno preoblikovanje ministrstev sicer ni bilo zadetek na loteriji, a se mu kljub temu ne zdi modro, da bi ministrstva ponovno razdruževali. »Premetavanje področij je bilo organizacijsko in vsebinsko zahteven projekt, zato ne vem, kaj bi pridobili z vnovičnimi spremembami,« se sprašuje Bogovič in hkrati ocenjuje, da bi se njegov naslednik Dejan Židan okolja z veseljem otresel, če bi bilo treba, saj to ni področje, ki prinaša slavo.

Toda prednostne naloge, ki si jih je do konca mandata te vlade postavil Židan in z njimi seznanil premierko Alenko Bratušek, ne kažejo na to namero. Trije strateški cilji so namreč povezani z okoljem (učinkovito koriščenje kohezijskega denarja, priprava novega načrta upravljanja voda za obdobje 2016–2021 in zmanjšanje administrativnih ovir na področju okolja) in le dva s kmetijstvom (prenova upravljanja gozdov in kmetijskih zemljišč ter implementacija nove skupne evropske kmetijske politike). To, da Židan okolja ne bi tako zlahka izpustil iz rok, potrjuje tudi dejstvo, da je že v Pahorjevi vladi, ko je bil prvič kmetijski minister, gledal pod prste takratnemu okoljskemu ministru Roku Žarniću ter se zavzemal za družitev kmetijstva in okolja.

Nekateri naši sogovorniki poudarjajo, da je edini cilj Pozitivne Slovenije energetiko z ministrstva za infrastrukturo in prostor znova preseliti na gospodarsko ministrstvo, ki ga obvladuje ta stranka, vsi drugi njihovi predlogi o spremembah ministrskih resorjev pa naj bi bili bolj ali manj namenjeni le testiranju javnosti. To naj bi veljalo tudi za morebitno selitev infrastrukture pod ministrstvo za gospodarstvo oziroma oblikovanje novega razvojnega ministrstva, o čemer naj bi prav tako razmišljali v PS.