Ameriški predsednik Barack Obama in najvišji politični predstavniki EU so v sredo sporočili, da bosta EU in ZDA začeli pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu. V EU upajo, da se bodo pogajanja začela v prvi polovici leta, ocenjujejo pa, da bi lahko bil sporazum po najboljšem scenariju sklenjen v dveh letih.

Svetličič je pojasnil, da gospodarstvi ZDA in EU kljub tektonskim spremembam v svetu, vse večjemu pomenu Kitajske in drugih hitro rastočih gospodarstev še vedno tvorita okoli polovico svetovnega bruto domačega proizvoda. »Prostocarinski sporazum bi navkljub dejstvu, da so medsebojne carine že zelo nizke, dal pospešek medsebojni menjavi zlasti s pomočjo odpravljanja netrgovinskih preprek, ki so postale danes bolj moteče kot carinske,« je povedal Svetličič.

S pospešitvijo trgovine bi po njegovem mnenju prispevali k rasti ameriškega in evropskega gospodarstva, s tem pa tudi svetovnega, saj države iz skupine BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) še vedno ne morejo postati motor svetovnega gospodarstva. »Eden od razlogov je visoko varčevanje in še vedno nizka poraba v teh državah,« pojasnjuje strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose.

Če takšen sporazum pospeši rast gospodarstva EU, posledično pospeši tudi rast slovenskega. »Čim hitreje namreč rastejo naši trgovinski partnerji, tem hitrejša je lahko naša gospodarska rast,« je pojasnil Svetličič. Ob tem je opozoril, da pospešitev rasti ameriškega gospodarstva tako močnega učinka za slovensko gospodarstvo ne bo imela, saj z njimi trgujemo skromno. »Lahko pa je to še eden od povodov, da je treba pospešiti trgovino z ZDA in ostalimi hitro rastočimi gospodarstvi,« je dejal.

Težav na poti do končne sklenitve sporazuma bo po njegovem mnenju veliko. »V pogojih krize so na obeh straneh Atlantika močni glasovi protekcionizma pod sloganom nacionalnih interesov ali pod plaščem varnostnih razlogov,« je dejal in dodal, da je slednje posebno močno na ameriški strani, čeprav je bolj uperjeno proti investitorjem iz Azije ali arabskega sveta.

Težave bodo po njegovem tudi zaradi mnogo naprednejše evropske zakonodaje na področju varstva potrošnikov, varovanja njihovih človekovih pravic in še posebej na področju okoljske zakonodaje. Interese ameriških lobijev, ki zavirajo spremembe na področju okoljske zakonodaje, bo zelo težko že razrahljati, kaj šele streti, meni Svetličič.

Prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA bo po mnenju sogovornika prispeval k pospešitvi razvoja in - če bi do njegove sklenitve prišlo kmalu, kar sicer ni verjeti - tudi pomoč pri izhodu iz krize. Doslej je bilo ameriško gospodarstvo motor svetovnega, a se razmere v svetu spreminjajo.

»Prostotrgovinski sporazum lahko pomaga upočasniti upadanje pomena tradicionalnih industrijsko razvitih držav v svetovnem gospodarstvu. Ne more pa zaobrniti kolesa zgodovine, ki se vrti v prid novim gospodarskim silam, posebej, če stare ne začnejo spreminjati svojih strategij,« je opozoril.

Koristi sklenitve omenjenega sporazuma vidi tudi za Kitajsko. »Pametni ljudje v svetu vedo, da rast svetovnega gospodarstva ni igra z ničelno vsoto, da rast ene ekonomije ne pomeni izgube za drugo, pač pa priložnost,« je dejal. V interesu Kitajske je, da rasteta tako evropsko kot ameriško gospodarstvo, saj sta to kljub rastoči menjavi znotraj Azije njena glavna trga.

»Poleg tega ima Kitajska velik del svojih deviznih rezerv v ameriških 'vrednostnih papirjih' in gotovo jim je v interesu, da ti ne izgubljajo vrednosti, pač pa da jim ta raste. Ne nazadnje se Kitajska zaveda, da domače povpraševanje ne more tako hitro nadomestiti usihanja tujega (ameriškega in evropskega) povpraševanja kot posledico krize,« je sklenil Svetličič.