Predsednik delovnega telesa za pripravo aktov Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani Tilen Gorenšek je s sprejetem sprememb referendumske ureditve zadovoljen. "To, da so bili v zadnjega pol leta trije referendumi, od tega je bil kvorum dveh manj kot odstotek, pove, da se je institut neposredne demokracije začel izrabljati za lastne politične interese," je za STA dejal Gorenšek.
Ob tem je dodal, da so se poslanci Študentskega zbora že takrat odločili, da je čas, da se pogoji za razpis referenduma zaostrijo do te mere, da se za razpis odločijo le tisti z resnim namenom. Do sedaj je namreč lahko referendumsko pobudo vložilo 500 študentov ljubljanske univerze.
Po novem pa je treba za razpis referenduma zbrati podpise z vseh članic ŠOU v Ljubljani oz. fakultet. Za naknadni referendum bo treba zbrati 3 odstotke podpisov študentov na vsaki članici, za predhodni statutarni referendum pa 6 odstotkov študentov na vsaki fakulteti.
V ŠOU v Ljubljani po besedah Gorenška ne ukinjajo študentskega referenduma, kot to trdijo v Študentskem društvu Iskra, ampak gre zgolj za to, da se denar porablja smiselno in v korist študentov, kajti en referendum stane več kot 20.000 evrov.
Poleg tega so kot novost uvedli študentsko iniciativo, kar pomeni, da lahko 100 študentov na dnevni red seje Študentskega zbora umesti katero koli točko, o kateri želijo razpravljati. Vse to po mnenju Gorenška omogoča, da se glas vsakega študenta sliši.
Nova referendumska ureditev ŠOU v Ljubljani je sicer enaka tisti v predlogu resolucije o reorganizaciji in institucionalnih spremembah ŠOU v Ljubljani, ki jo je pripravila delovna skupina za reorganizacijo ŠOU na podlagi razprav in prejetih mnenj ljubljanskih študentov. Pripombe k resoluciji je možno podati do vključno nedelje.
