»Vsako nadaljnje odlaganje odločitve ustavnega sodišča bo imelo nepopravljive posledice za oškodovane posameznike in jih tudi naknadno vračilo neupravičeno neizplačanega dela pokojnine ne bo moglo odpraviti,« so zapisali. »Upoštevati je treba, da gre v mnogih primerih za zelo stare in nemočne ljudi in da nekateri poprave krivice ne bodo doživeli,« so dodali.
Zavlačevanje z odločitvijo ima po navedbah omenjenih zvez vpliv tudi na ažurnost delovanja Delovnega in socialnega sodišča, ki že prejema tožbe prizadetih posameznikov zoper odklonilne odločbe o pritožbah. »Nad tem smo še toliko bolj prepričani, saj je iz odgovorov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na tožbe predlagano Delovnemu in socialnemu sodišču, naj ne razpisuje narokov za obravnavo, preden o ustavnosti in zakonitosti spornega člena ne odloči ustavno sodišče,« so navedli.
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je 19. julija lani na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je znižal pokojnino nekaj več kot 26.000 upokojencem, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun.
Ustavno sodišče je 13. septembra lani zavrnilo njen predlog, da do končne odločitve zadrži izvrševanje dela 143. člena zakona. Ocenilo je namreč, da niso izpolnjeni pogoji iz 39. člena zakona o ustavnem sodišču, po katerem sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Ustavno sodišče bo zahtevo varuhinje obravnavalo na seji v četrtek, izhaja iz predloga dnevnega reda četrtkove seje.
Dopolnitev zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se je začela uporabljati z novim letom, iz znižanja pokojnin sicer izvzema okoli 8000 upokojencev. Gre za upokojence, ki so bili vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, a ker so delali v drugih republikah nekdanje SFRJ, so prispevke vplačevali v njihove sklade pokojninskega zavarovanja.
