Seznam šolskih in obšolskih dosežkov 24-letnega Ljubljančana M. P. se bere kot scenarij za film o mladem genialcu. Toda birokracija ima svojo logiko: za študij v tujini mu doslej ni uspelo pridobiti še nobene štipendije za nadarjene. Vsaj v Sloveniji ne, v Londonu so mu jo dali takoj...
M. P., ki je bil vsa šolska leta odličnjak, je že kot osnovnošolec na tekmovanjih zbiral samo zlata priznanja: v fiziki in matematiki pa tudi logiki, angleščini, kemiji in zgodovini. V gimnaziji je med drugim sodeloval na treh fizikalnih in dveh matematičnih olimpijadah in se domov vrnil z dvema srebrnima medaljama, eno bronasto in eno pohvalo. Že kot dijak Gimnazije Bežigrad je na Inštitutu Jožef Stefan razvil program za razvrščanje dokumentov, ob tem izdal zbirko črtic, igral kitaro in se aktivno ukvarjal s športom (s statusom športnika). Po izjemno uspešnem študiju fizike na ljubljanski univerzi – med drugim je s povprečno oceno 10 končal dva letnika v enem letu – je na slovitem Imperial College London (ICL) z odliko magistriral iz kvantne fizike, tudi tokrat je namesto dveh potreboval le eno leto. Nato pa je pomislil, da bi kot Zoisov štipendist zaprosil za štipendijo, s katero bi doktoriral na isti univerzi. In tu se je zapletlo.
Pravila so pravila...
M. P. je za tovrstno štipendijo izpolnjeval vse pogoje. Kljub temu je ni dobil. Birokrati so namreč ugotovili, da je v vlogi navedel, da bo doktorat iz matematične fizike opravljal na oddelku za fiziko, nato pa se je izkazalo, da bo to počel na matematičnem oddelku (zaradi selitve svojega mentorja na ta oddelek). Pri Ad Futuri so kljub uradnim pojasnilom z ICL vztrajali, da gre za kršitev pravil. M. P. pa vseeno ni ostal brez štipendije: na ICL so mu po zavrnitvi štipendije v Sloveniji nemudoma podelili štipendijo za nadarjene tuje študente, šolnino za vsa tri leta in pol doktorskega študija pa so mu plačali že ob vpisu na ta študij, pri komaj 21 letih.
M. P. je kljub grenki izkušnji s slovenskimi nacionalnimi štipenditorji zaprosil še za lokalno štipendijo za nadarjene, ki jo podeljuje Mestna občina Ljubljana. In znova ostal brez nje. Po pravilniku za pridobitev te štipendije, ki za študij v tujini znaša 426 evrov na mesec, štejejo učni oziroma študijski uspeh, dosežki na posameznem področju v zadnjih treh letih, dodatne točke pa prinese, če prosilec opravi dva letnika v enem in če se vpisuje na tako imenovano selektivno fakulteto; študij na univerzi, ki je na lestvici revije The Times Higher Education uvrščena do 50. mesta, prinese 10 točk. M. P. ni bil izbran, ker je med magisterijem »samo« pridno študiral, obšolski dosežki, na primer priznanja na olimpijadah znanja, pa so že zastareli. M. P. je tako zbral zgolj 38 točk, za štipendijo pa jih je bilo treba zbrati 56.
Na željo M. P. na MOL o njegovem (z odločbami dokumentiranem) primeru nismo poizvedovali, saj se s tem delom svoje preteklosti ne želi več ukvarjati. Smo pa zaprosili za nekatere druge podatke. Med drugim nas je zanimalo, koliko prošenj so na MOL dobili na zadnji razpis za nadarjene, koliko štipendij so podelili za študij v tujini in zakaj so tudi letos kandidati za te štipendije čakali še dolgo po roku, v katerem bi jim morali sporočiti, ali so izbrani. Kot nam je povedala ena od kandidatk, ki je štipendijo letos dobila, je izjemno mučno čakati na rezultate. Nekateri se morajo namreč med tem, ko čakajo na obvestilo o izbiri, na izbrano tujo univerzo že vpisati in plačati šolnino. Mnogi se tako znajdejo v veliki zagati, saj ne vedo, ali si študij sploh lahko privoščijo. »Na MOL bi nam morali rezultate sporočiti 5. decembra, pa so jih šele 9. januarja. Še huje je, če se prijaviš na razpis za štipendije, ki jih za študij v tujini podeljujejo na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije (javni sklad). Vem za kolege, ki so čakali od maja do novembra ali celo decembra in se žrli, kaj za vraga bodo naredili, če štipendije ne dobijo,« nam je dejala P. T.
Veliko kandidatov, malo štipendij
Na javnem skladu so nam potrdili, da bi morali odločiti v zakonskem roku – dveh mesecih od popolnosti vlog, a da jim to pogosto ne uspe. Težava je v tem, pojasnjujejo, ker vlagatelji ne oddajo popolnih vlog in jih morajo zato pozivati k dopolnitvi vlog. Nekateri zamujajo, ker dokazil še nimajo – ker imajo kasnejše roke prijave ali pa še niso izvedeli, ali so sprejeti –, drugi pozabijo priložiti zahtevane dokumente. »Težava je v tem, da eni študenti začnejo študij v tujini, preden je potekel rok prijave (januarja ali februarja), drugi poleti, tretji jeseni,« ovire razlaga Neva Pipan s sklada. A dopisovanja med študenti in uslužbenci sklada na forumih kažejo, da se študentje s tem, da se leta in leta nič ne spremeni, nočejo sprijazniti, na skladu pa vsaj na papirju obljubljajo, da bodo že za letos poiskali rešitev, ki bi študentom omogočila, da prej izvedo za rezultate razpisa.
Podobno zatrjujejo na MOL, kjer so zakoniti rok za obveščanje kandidatov pri zadnjem razpisu prekoračili za dober mesec. »Čeprav se je rok za vlaganje vlog iztekel 5. oktobra lani, je zadnji kandidat vlogo dopolnil šele 8. novembra; odgovorili smo mu v zakonitem dvomesečnem roku,« je povedala Alja Bebar z MOL. Pritožb je sicer vsako leto kar nekaj, predlani se jih je pritožilo osem, le eni so ugodili. Lani so prejeli dve pritožbi, ugodili so eni (na podlagi dodatno utemeljenih dosežkov z dokazili).
Razlog za slabo voljo kandidatov leži tudi v razkoraku med ponudbo in povpraševanjem po tovrstnih štipendijah. Predlani je za dve štipendiji za podiplomski študij v tujini kandidiralo 25 kandidatov, lani za devet štipendij kar 39. Na MOL zatrjujejo, da v razpisu kandidatov ne diskriminirajo glede na državo, smer ali šolo, toda seznam ustanov, kjer so vpisani izbranci, kaže, da povečini študirajo umetnost ali dizajn. Ti kandidati se lahko pohvalijo z več dosežki – koncerti, razstavami... –, zato zberejo več točk, se glasi eno od možnih pojasnil za to nenavadnost.
