Vlada se je namenila, da bo do konca meseca potrdila in v Uradnem listu objavila uredbi z novimi izračuni katastrskega dohodka (KD), čeprav so ti zelo vznejevoljili kmete in četudi zanje nima soglasja niti ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) niti sveta RS za kmetijstvo in podeželje, ki je ministrov posvetovalni organ. Na podlagi zadnjega, že četrtega izračuna KD v štirih mesecih, ki ga je opravila Geodetska uprava RS (Gurs), naj bi ocenjeni skupni KD, ki je podlaga za pavšalno obdavčitev kmetov, na ravni države zdaj znašal 133 milijonov evrov (doslej 61 milijonov), od tega 72 milijonov za kmetijstvo in 61 za gozdove.
KD naj tudi v letu 2014 ne bo višji za več kot desetino
Člani sveta za kmetijstvo in podeželje so na včerajšnji seji ugotovili, da je pri izračunu KD, s katerim so se državne institucije z Gursom na čelu pošteno osramotile, kljub številnim popravnim izpitom še vedno veliko pomanjkljivosti. Tudi zadnji izračuni kažejo na velikansko povišanje KD za vinograde, sadovnjake in gozdove, in ker je kmetijstvo v težavnem položaju tudi zaradi naravnih nesreč, so se člani sveta odločili, da bodo uredbi z novimi izračuni KD podprli le, če se KD v letu 2014 ne bo povišal za več kot desetino v primerjavi z letom 2013 in če se bo tudi kasneje poviševal največ za deset odstotkov na leto glede na posamezno rabo zemljišč.
Slovenskim kmetom se ob višjem KD z novim letom obeta tudi velikanska obdavčitev nepremičnin. Po prvotnem predlogu MF (novega še ni) bi bili kmetijska in gozdna zemljišča ter objekti, namenjeni kmetovanju (silosi, hlevi, kozolci, lope...), obdavčeni po 0,5-odstotni stopnji glede na ocenjeno vrednost nepremičnin. Branko Tomažič, član sveta kmetijske zbornice, je prepričan, da so birokrati na MF uperjeni proti kmetijstvu. »Neva Žibrik (na MF je pristojna za obdavčitve kmetijstva, op. p) je gospa, ki bi rada uničila slovenskega kmeta,« benti Tomažič, mi pa smo preverili, koliko so obdavčeni kmetje v Avstriji. Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetov, priznava: »Kmetijski davek ni visok, so pa visoki prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, a bom imel zaradi tega kot kmet okoli 2000 evrov pokojnine.«
Obdavčitve avstrijskih kmetov zanemarljivo nizke
Tudi v Avstriji je velika večina kmetov (tudi velikih) obdavčena pavšalno, vendar ne prek KD, temveč na podlagi tako imenovane enotne vrednosti kmetije. Vsako posebej ocenijo in točkujejo, pri določitvi njene vrednosti pa upoštevajo velikost, ogroženost pred ujmami, zunanjo in notranjo lego (oddaljenost od cestnih povezav, možnost strojne obdelave posameznih parcel...), boniteto zemljišč, rodovitnost tal... Enotna vrednost kmetije se desetletja ne spreminja, če se v tem času kmetija ni spremenila. Z letom 2015 bodo v Avstriji enotno vrednost kmetij nekoliko (za šest do sedem odstotkov) povišali, kar so kmetom napovedali dve leti vnaprej, a so kljub temu izzvali velik revolt. Moti jih tudi to, da bodo morale z letom 2015 vse kmetije, večje od 60 hektarjev, oziroma tiste, ki imajo več kot 120 glav velike živine, voditi računovodstvo.
Domejeva prašičerejska kmetija obdeluje 95 hektarjev zemljišč (26 hektarjev imajo lastnih, preostalo v najemu), imajo tudi 20 hektarjev gozda. In koliko davkov plača na leto? Zanemarljivo malo, pravi. Za kmetijska zemljišča in gozdove ter za novo, veliko stanovanjsko hišo okoli 250 evrov na četrtletje ali okoli tisoč na leto. Kmetijski objekti v Avstriji niso obdavčeni, so pa zato zelo visoki (za Domeja okoli 3600 evrov na četrtletje) prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zaradi česar predvsem manjši kmetje bežijo iz tega poklica in dajejo zemljo v najem sosedom, saj tega bremena ne zmorejo.
Nad namero slovenske vlade, ki želi močno obdavčiti kmetijska in gozdna zemljišča ter objekte, namenjene kmetovanju, je Domej zgrožen: »Zmešani so, če bodo obdavčili kozolce, ki so del kulturne dediščine, in tudi druge kmetijske objekte, saj se brez njih kmetija ne more razvijati.« In nadaljuje: »Ne razumem Slovenije. Če je država bankrotirala, se ne račun kmetov, ki edini ohranjajo kulturno krajino in proizvajajo hrano, ne more rešiti. Slovenske kmetije so razdrobljene in imajo izjemno slabe pogoje za pridelavo, veliko slabše kot avstrijski kmetje, tudi razlike v odkupnih cenah so precejšnje. V Avstriji mleko kmetom plačujejo že po 40 centov, v Sloveniji po 31... Kako naj potem kmetje v Sloveniji preživijo? Mislim, da bi morali protestirati proti temu.«
