Na odločitev Igorja Šoltesa, da se ne bo potegoval za ministra za zdravje, je vplival drugi Igor – Lukšič, predsednik Socialnih demokratov (SD), ki je morebitno Šoltesovo kandidaturo pospremil z ostrimi odzivi. Poudaril je, da Igor Šoltes že nekaj časa ustanavlja svojo stranko in da zanjo težko dobi podporo, zato se mu zdi vprašljivo, da bi mu jo prva izrekla prav vlada. Spomnil je tudi, da je bil Šoltes kot predsednik računskega sodišča »destabilizacijski element«. Po Lukšičevem mnenju je namreč zaslužen za odstavitev okoljskega ministra v nekdanji Pahorjevi vladi Karla Erjavca (zaradi nepravilnosti pri ločenem zbiranju odpadkov oziroma tako imenovane afere Kante) in še dveh drugih ministrov.
Šoltes po poti Cerarja
Šoltesa so te »dokaj žaljive« izjave prepričale, da bi na podoben odziv politike naletel vsak kandidat, ki ni del trenutne vladajoče partitokracije, in da kot tak ne bi imel dovolj podpre v vladi, zato se je premierki Alenki Bratušek včeraj zahvalil za povabilo v vlado in napovedal: »Se vidimo na volitvah.« Pred slabim letom je enako storil pravnik dr. Miro Cerar, ko so mu po padcu Janševe vlade ponudili kandidaturo za tehničnega mandatarja. Takrat je v vlogi Igorja Lukšiča nastopil tedanji podpredsednik Državljanske liste Janez Šušteršič in za Cerarja dejal, da je maček v žaklju, za katerega ni znano, kakšen ekonomski program ima, podvomil pa je tudi o njegovi operativni sposobnosti voditi vlado. Cerar po teh kritikah ponujene kandidature za tehničnega mandatarja ni sprejel.
Na vprašanje, kako to, da so mu Lukšičeve izjave segle do živega, saj prvak SD ni niti član vlade niti poslanec, nam je Šoltes odvrnil: »Kdo pa ve, ali me poslanci SD podpirajo ali ne? Iskreno podporo sem videl le pri Alenki Bratušek in Gregorju Virantu, naprej pa nisem več prepričan. In če se zatika že pri moji kandidaturi, ni mogoče pričakovati, da bi kot minister doživel podporo pri posegih v privilegije, pogodbena razmerja in obstoječe odnose v zdravstvu, ki so še vedno zelo povezani tudi z odtekanjem javnega denarja v zasebne žepe.«
Grdi rački
Poslanci SD se s kritikami svojega predsednika na račun Igorja Šoltesa načeloma strinjajo, saj so ravno tako prepričani, da nekdo, ki ustanavlja svojo stranko, ne more sodelovati v tej vladi, se pa hkrati zavedajo, da je Lukšič s svojim ravnanjem naredil uslugo predvsem stranki DeSUS. »Tam so še bolj proti Šoltesu, a smo povsem po nepotrebnem na prvo žogo skočili mi. Izpadli smo grdi rački, Šoltesu, ki ima v javnosti velik ugled, smo dali še večjo moč, DeSUS si pa ob tem le mane roke,« so nam nad Lukšičevo zaletavostjo potožili v SD.
Čeprav zdravstveni resor po strankarski razdelitvi ministrskih mest sodi k upokojenski stranki, pa bo ta iskanje novega ministrskega kandidata najverjetneje prepustila PS. »DeSUS ima svoje kandidate tudi za ta resor, a se mi zdi nekorektno, da bi imeli še enega ministra, ki bi imel enake težave kot odstopljeni Tomaž Gantar. Odstopil je zato, ker pri zdravstveni reformi ni imel podpore vseh koalicijskih strank. Novega ministra za zdravje ne bomo dali, da ne bi bili čez eno leto mi odgovorni, ker zdravstvena reforma ne bo izpeljana. Ne bo pa zaradi Državljanske liste (DL), ki ima na zdravstvo zelo liberalen pogled. Med koalicijskimi strankami so v tem pogledu konceptualne razlike, zato je glede na politično moč prav, da zdravstvenega ministra predlaga PS,« meni prvak DeSUS Karl Erjavec.
Erjavec: Kante so pozabljene
Erjavca je bolj kot Šoltesova zavrnitev kandidature za ministra presenetil Lukšičev odziv nanjo. »Če bi bil Lukšič v vladi, bi ga še razumel, ker pa ni, ne vem, zakaj je tako zaostril. Mislim, da gre za problem novonastajajočih strank, ki jih vidi kot konkurenco,« Lukšiča zbada Erjavec.
Zanika pa, da bi imel tudi sam pomisleke glede Šoltesa. »Nisem ga kritiziral. Celo podprl sem ga, ne glede na kante. V politiki ne smeš živeti z zamerami. Če bi bile problem kante, potem tudi s predsednikom države Borutom Pahorjem ne bil mogel skupaj v tujino,« pravi Erjavec in dodaja, da bi bila Šoltesova morebitna kandidatura zanj vprašljiva le, če bi vztrajal pri ustanavljanju svoje stranke in bi brez volitev prišel v vlado. »A mi je predsednica vlade Alenka Bratušek, preden ga je povabila na pogovor, dejala, da bo kandidat le pod pogojem, da ne bo ustanavljal svoje stranke, če bo minister. In rečeno je bilo, da teh ambicij nima.«