Čeprav visoka brezposelnost mladih diplomantov zbuja vtis, da se izobraževanje danes ne splača več, podatki kažejo ravno nasprotno. Višja kot je izobrazba posameznika, več ima ta možnosti za zaposlitev in višji je njegov zaslužek v primerjavi s tistimi, ki imajo nižjo izobrazbo. Marsikdo misli drugače, toda v času gospodarske krize je vpliv izobrazbe na zaposlitvene možnosti postal še bolj očiten, ugotavlja OECD v Kratkem pregledu izobraževanja 2013. To načeloma velja tako za Slovenijo kot za več kot 30 drugih držav, ki so zajete v raziskavi.
Večina teh držav se je soočila z gospodarsko recesijo, zato je v njih med letoma 2008 in 2011 brezposelnost strmo narasla, ob tem pa še posebej hudo prizadela mlade. V starostni skupini od 15 do 29 let je bilo leta 2011 v državah OECD v povprečju 16 odstotkov mladih, ki se niso izobraževali in niso imeli službe. V skupini od 25 do 29 let je bil ta delež 20-odstoten. Toda višja kot je bila izobrazba, večja je bila verjetnost, da si je posameznik kljub krizi našel službo.
V Sloveniji najslabše za mlade brez izobrazbe
Tudi v Sloveniji je gospodarska kriza najbolj prizadela mlade v starostni skupini od 25 do 34 let, med njimi pa še posebej tiste, ki so po končani osnovni šoli (formalno) izobraževanje obesili na klin. V tej skupini je brezposelnost z 10,1 odstotka leta 2008 poskočila za 8,2 odstotni točki, na 18,3 odstotka leta 2011. Nekoliko bolje se je godilo tistim s srednješolsko izobrazbo, saj se je brezposelnost med njimi s 4,2 odstotka povečala na 11,7 odstotka. Precej manj pa je narasla med tistimi z visokošolsko izobrazbo: s 5,6 odstotka se je dvignila na 7,4 odstotka. Podobno velja za celotno delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji v starosti med 25 in 64 leti.
Visoko izobraženi s skoraj dvakrat višjim zaslužkom
Izobrazba se v času recesije ni izkazala le za dragoceno zaščito pred brezposelnostjo, temveč tudi kot pomembno jamstvo za boljši zaslužek. Dobro polovico več denarja so lahko v analiziranih državah leta 2011 za svoje delo pričakovali tisti z visokošolsko izobrazbo v primerjavi srednješolsko izobraženimi, ti pa za četrtino več kot posamezniki z osnovnošolsko izobrazbo.
V Sloveniji so bile te razlike še večje. Visokošolsko izobraženi so v povprečju prejemali 83 odstotkov višje plače od srednješolsko izobraženih, ti pa 23 odstotkov več kot tisti z največ osnovnošolsko izobrazbo. Največje razlike (17-odstotne) med zaslužki moških in žensk so se pokazale ravno med najbolj izobraženimi. To velja za delovno aktivno prebivalstvo v starosti od 25 do 64 let, pri mladih pa so bila razmerja nekoliko bolj uravnotežena.
Razlike v plačah bolje in slabše izobraženih namreč s starostjo posameznikov naraščajo. Visoko izobraženi v starostni skupini od 25 do 34 let so tako zaslužili 43 odstotkov več od vrstnikov s srednješolsko izobrazbo, ti pa 17 odstotkov več od tistih, ki so končali največ osnovno šolo.
Izobraževanje prilagoditi potrebam podjetij
Generalni sekretar OECD Angel Gurria ob tem opozarja, da višina javnih sredstev, namenjenih šolstvu, nima pomembnega vpliva na uspešnost držav pri spopadanju z brezposelnostjo med mladimi. Večina analiziranih držav v času krize ni pomembneje posegala v sredstva za javno šolstvo, kljub temu pa so recimo Avstrija, Češka, Nemčija in Luksemburg veliko uspešneje omejile brezposelnost med mladimi kot Grčija, Irska in Španija.
Poleg osnovnega znanja je treba mlade naučiti tudi »mehkih« spretnosti, kot so sposobnost timskega dela, komunikacijske in pogajalske spretnosti, pravi Gurria. Prav tako je treba preprečiti predčasno izstopanje iz izobraževalnih programov in mladim omogočiti pridobitev vsaj srednješolske izobrazbe. To je v Sloveniji dosegla več kot polovica prebivalstva v starosti med 25 in 64 let (59 odstotkov), kar je visoko nad povprečjem držav OECD (44 odstotkov). Morda najpomembnejša pa je prilagoditev izobraževalnega sistema potrebam trga oziroma podjetij. Prav nadpovprečno vključevanje mladih v programe poklicnega usposabljanja, ki temeljijo na pridobivanju izkušenj direktno v podjetjih, je Gurria izpostavil kot razlog, zakaj se že omenjene države z Avstrijo na čelu uspešneje spopadajo z brezposelnostjo med mladimi kot katere druge.
