Vse več sodnih procesov se v zadnjem času zapleta in prelaga, ker obdolženci na obravnave ne pridejo zaradi domnevnih zdravstvenih težav. Kot opravičilo prek svojih zagovornikov na sodišče dostavijo zdravniška opravičila, za katera pa se večkrat zdi, da gre le za taktiko obrambe in manever zavlačevanja in izogibanja posledicam. Sploh v primerih, ki so morda tik pred zastaranjem, tako kot je denimo primer poskusa sojenja koprskemu županu Borisu Popoviču, ki je obtožen zlorabe položaja pri podelitvi organizacije koprske Rumene noči in poskusa prenosa koncesije za plažne objekte iz prvega leta njegovega županovanja leta 2003. Če se proces ne začne in konča do jeseni, bodo obtožbe zastarale in Popovič zanje nikoli ne bo odgovarjal.
Opravičilo strankarskega kolega
Sodni izvedenec je po naročilu sodnika preveril in potrdil, da je bil Popovič hospitaliziran v izolskem Medicorju, kjer so mu pregledovali srce in ožilje, zaradi česar ni mogel na obravnavo. Dvom o verodostojnosti zdravniškega spričevala se je pojavil, ker je Popoviču opravičilo napisal zdravnik Šime Kopilović, svetnik stranke Piran je naš, s katero je Popovič leta 2006 dobil oblast tudi v Piranu in za župana postavil Tomaža Gantarja. Po neuradnih podatkih je Popovič na sodišče najprej poslal opravičilo, da zaradi respiratornih težav ne more sodelovati na obravnavi. Ko je sodnik zahteval podrobnejša pojasnila o domnevnih zdravstvenih težavah, je to Popovičevega odvetnika Luko Zajca iz odvetniške družbe Čeferin precej ujezilo; po njegovem je bilo zdravniško opravičilo napisano po vseh pravilih in sodnik nima kaj spraševati o podrobnostih. Sodniku je celo očital pristranskost. Zatem je bil Popovič hospitaliziran v Medicorju.
Statistike ni, problematika pa je
A razburjenje odvetnika je bilo odveč. Gregor Strojin z vrhovnega sodišča je pojasnil, da iz sodne prakse izhaja, da ima sodišče dolžnost in pravico oceniti, ali so navedbe v opravičilu takšne narave, da opravičujejo izostanek z glavne obravnave. »Opravičiti izostanek ne pomeni le, da obdolženec navede razloge, zaradi katerih se glavne obravnave ni mogel udeležiti, ampak tudi, da mora o tem predložiti ustrezna dokazila, saj sama navedba razloga izostanka za opravičilo ne zadošča,« pravi Strojin. Izostanek z glavne obravnave je upravičen le, če ga kot takega oceni sodišče. Zato lahko sodnik od zdravnika zahteva podrobnejše podatke, ki omogočajo oceno upravičenosti.
Sporočilo o načrtovani odsotnosti z glavne obravnave in navedba razloga zadržanosti sama po sebi nista opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tovrstni avtomatizem bi po mnenju vrhovnega sodišča namreč pomenil nasprotje načelu o pospešitvi postopka in prepovedi zlorabe procesnih pravic, ki določa, da si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršno koli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Prav tako bolniški stalež sam po sebi ne pomeni nujno nesposobnosti sodelovanja v sodnih procesih. Opravičilo za glavno obravnavo, v katerem se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, mora biti dokumentirano. Upravičenost izdanega potrdila lahko preverjajo imenovani zdravnik zavoda za zdravstveno zavarovanje, sodni izvedenec, fakultetna izvedenska komisija ali ministrstvo za zdravje z upravnim nadzorom. »Zdravnik se mora zavedati, da je za izdajo zdravniškega potrdila strokovno in osebno odgovoren in da z izdajo potrdila resno poseže v sodni postopek,« še pravi Strojin.
Na zdravniški zbornici tri prijave
Na Zdravniški zbornici Slovenije so nam pojasnili, da so za potrebe sodišča v zadnjem času obravnavali tri prijave, v katerih so bile zdravnikom očitane nepravilnosti pri izdaji zdravniškega opravičila. Nobene od teh prijav ni podalo sodišče, temveč stranke v postopku. V dveh primerih je bilo ugotovljeno, da zdravnika nista ravnala v nasprotju s kodeksom medicinske deontologije Slovenije, tretji primer je še v obravnavi. Če bi se izkazalo, da je pri izdaji zdravniškega potrdila prišlo do zlorabe, bi zbornica v skladu z določili pravilnika o organizaciji in delu razsodišča zdravniške zbornice Slovenije zdravniku lahko izrekla disciplinski ukrep (opomin, javni opomin) ali varstveni ukrep (kolegialno priporočilo, opravičilo oškodovancu, povračilo škode oškodovancu, obvezno dopolnilno strokovno izobraževanje ali obvezno zdravljenje od alkohola ali prepovedanih drog). Za isto kršitev lahko tudi razsodišče sočasno izreče disciplinski in varstveni ukrep. Poleg navedenega lahko razsodišče poda predsedniku zbornice tudi pobudo za uvedbo postopka odločanja o odvzemu licence, vendar takega primera do zdaj še ni bilo.
Na naše vprašanje, kako resna mora biti bolezen, da zdravnik napiše zdravniško opravičilo o nezmožnosti sodelovanja na sojenju in ali obstajajo kakšna pravila ali priporočila glede tega, nismo dobili odgovora.
