»Običajno traja pet let, da novi festivali oblikujejo svojo identiteto in da ljudje, ki so del festivala, začutijo pravo pripadnost ideji,« pravi novinar Radia Slovenija Jernej Verbič, tokrat v vlogi direktorja festivala medijske kulture in trendov Naprej. »Pri novinarskem festivalu nam je to uspelo že v drugem letu njegovega obstoja.« Lanski prvi medijski festival, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije, je slovenske medije postavil na svetovni medijski zemljevid. Tudi letos bodo gostje festivala, ki bo od danes do sobote potekal v ljubljanskem Lutkovnem gledališču, predavatelji in voditelji delavnic iz blizu desetih držav, od ZDA, prek Nemčije do Sirije. Med njimi bodo MaryAnne Golon, pomočnica odgovornega urednika in direktorica fotografije pri časopisu Washington Post, ki ga je nedavno kupil lastnik spletne trgovine Amazon, milijarder Jeff Bezos; grški novinar Nicholas Tsimpidas, »poslednji poročevalec« z javne televizije ERT, ki jo je minuli teden okupirala policija; in Markus Mörchen, glavni urednik dnevnoinformativne oddaje za otroke ZDF logo!
Mörchnova oddaja deluje že dvajset let in, kot pravi sam, medijem zagotavlja, da bodo tudi v prihodnosti imeli dobro, kritično publiko. Po njegovem mnenju imajo otroci pravico biti obveščeni o vseh pomembnih temah, tudi tistih najtežjih, o katerih komunicira javnost. »V Ljubljani bom predaval o naših izkušnjah, pričakujem pa tudi vprašanja slovenskih novinarjev, kakršnih doslej še nisem slišal.« Takšna vprašanja mu bodo zagotovo postavljali. Mörchen je za Dnevnik spregovoril že septembra, ko se je v Ljubljani politika zaradi prispevka o Patrii lotila seciranja otroške informativne oddaje Infodrom. »Česa takšnega od nemških politikov še nismo doživeli, pa smo poročali o vseh pomembnejših političnih aferah,« pravi Mörchen. Slovensko novinarstvo se mu zdi dobro organizirano in prepričan je, da je dovolj samostojno. »V Ljubljani bomo imeli dobre debate,« se je veselil v včerajšnjem pogovoru iz Mainza.
Tuji in domači strokovnjaki se bodo na medijskem festivalu spraševali, kakšna bo prihodnost medijev in kako do tja – skozi krizo – zagotovo priti. »Sam sem optimist. Slovensko novinarstvo dosega raven novinarstva po svetu,« pravi starosta žurnalizma Jurij Gustinčič. »Lahko se sicer sprašujete, ali je ta raven dovolj visoka, a razlik v kakovosti ne vidim. Pa vsakodnevno spremljam ameriški, angleški, nemški in ruski tisk.«
Profesor Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo FDV ugotavlja, da je slovensko novinarstvo s festivalom razširilo krog sogovornikov na strokovno javnost, oglaševalce, predstavnike za odnose z javnostmi in menedžment medijskih hiš. »Ne vidim pa, da bi poskušali pritegniti splošno javnost. In za to tudi ni potrebe. Novinarski poklic si podobo v javnosti ustvarja z vsakdanjim delom, specifičnih vidikov novinarskega in uredniškega dela pa se javnost ne zaveda in tudi ni treba, da bi se jih.« Kljub temu, pravi direktor festivala Verbič, pa je festival spodbudil tudi nekaj odzivov v »kritični javnosti« – na družbenih omrežjih.
