Evroskupina je 13. decembra lani istočasno s potrditvijo sprostitve novega obroka posojila Grčiji v višini 34,3 milijarde evrov, ki je bil zadržan več mesecev, potrdila tudi odločitev o znižanju obrestnih mer in podaljšanju ročnosti že izplačanih posojil Grčiji.
Evropska komisija je nato 19. decembra podpisala dodatek k posojilni pogodbi z Grčijo, s katerim se obrestna mera posojil znižuje za 100 bazičnih točk na višino Euriborja, izračunanega v skladu s posojilno pogodbo, s pribitkom 50 bazičnih točk, ob tem da to znižanje za čas prejemanja pomoči ne velja za tiste članice območja evra, ki so prejemnice finančne pomoči iz evropskih mehanizmov.
To velja tako za tiste članice, ki so prejemnice finančne pomoči, ter tudi za tiste članice, ki bodo morda v prihodnosti prejemnice finančne pomoči.
Novela zakona poleg znižanja obrestnih mer podaljšuje tudi ročnost posojil Grčiji na največ 30 let z zdaj veljavnih največ 15 let, ob tem pa obdobje moratorija na začetek odplačila glavnic ostaja 10 let.
Evroskupina je za dolžniško razbremenitev Grčije ob tem predvidela še znižanje stroškov za plačila garancij na posojila iz začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), odlog plačila obresti za posojila EFSF ter odpoved delu dobička nacionalnih centralnih bank območja evra od grških obveznic.
Slovenijo naj bi razbremenitev Grčije po decembrskih ocenah ministra za finance Janeza Šušteršiča stala od 20 do 30 milijonov evrov.
Grčija poleg že omenjenih 34,3 milijarde evrov v prvem letošnjem četrtletju pričakuje še izplačilo 14,8 milijarde evrov v okviru drugega paketa pomoči tej prezadolženi članici območja evra, od katere se v zahtevo za pomoč zahtevajo strogi varčevalni ukrepi in strukturne reforme.
Evropske partnerice dolgo časa niso bile zadovoljne z grškim izpolnjevanjem danih zavez, zato je vse do lanskega decembra trajalo, da je Grčija dobila nov obrok pomoči in se izognila bankrotu ter sesutju finančnega sistema.
