Razkritje komisije za preprečevanje korupcije, da je eden od političnih prvakov osumljen korupcijskih tveganj, je v začetku leta na ulice popeljalo na tisoče ljudi, političnega prvaka pa je (po verigi političnih reakcij) vrglo iz vladne pisarne. Istočasno pa razkritje, da je korupcijskih tveganj osumljen tudi drugi politični prvak – z nasprotnega pola – usodnih posledic ni povzročilo. Stranka, ki jo je prvak ustanovil (preden se je »zamrznil«), se sicer ne ponaša s podporo ljudstva. Zaradi nje je potekala že vrsta uličnih protestov. A je stranka kljub temu vodilna v novi vladi.
Zaupljivo nezaupljivi državljani
Slovenija je na področju zaznavanja in preprečevanja korupcije ambivalentna. Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta je včeraj objavilo globalno javnomnenjsko raziskavo Svetovni barometer korupcije 2013 (Global corruption barometer), ki v slovenskem delu kaže, da je po mnenju vprašanih korupcija »vedno večji problem«. »V zadnjih dveh letih se je po mnenju dvainšestdesetih odstotkov anketiranih korupcija povečala, kar oseminsedemdeset odstotkov vprašanih pa meni, da korupcija v Sloveniji predstavlja resen problem,« so sporočili iz društva. Vprašanja so se nanašala na javne servise, kot so zdravstveni sistem, pravosodje, policija, upravne enote in davkarija.
Percepcija korupcije v Sloveniji sicer ni enoznačna. Dvainšestdeset odstotkov tistih, ki bi korupcijo, če bi jo zaznali, prijavili, bi to storilo kar pri instituciji, kjer so na korupcijo naleteli, oziroma bi jo naznanili vladi. Le sedem odstotkov bi jih težavo zaupalo nevladni oziroma neodvisni organizaciji, ki se ukvarja s preprečevanjem korupcije (denimo komisiji za preprečevanje korupcije ali društvu Integriteta), dvajset odstotkov pa bi naznanilo o korupciji posredovalo medijem. Obenem pa je triinšestdeset odstotkov vprašanih odgovorilo, da »vlado vodijo interesne skupine, ki delujejo le v svojo lastno korist«, in kar sedeminsedemdeset odstotkov jih je prepričanih, da vlada v boju zoper korupcijo ni zanesljiva.
Razlage, zakaj je tako, včeraj pri poznavalcih tega področja nismo mogli dobiti. So pa v komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) opozorili, da podobno sliko kot poročilo Transparency International kažejo tudi njihove ugotovitve. In če bo kdo poskušal ugotavljati, da je percepcija ljudi zgrešena in da nanjo vpliva prevelik negativizem glede sistemske korupcije v državi, je prav, da »spomnimo na milijarde davkoplačevalskega denarja, ki so in še bodo poniknile v dokapitalizacije državnih bank, korupcijske rente in provizije v povezavi z državnimi podjetji ter v preplačane velike javne razpise, namesto da bi jih namenili za krepitev kvalitete javnega zdravstva, šolstva, boljšega poslovnega in življenjskega okolja«, so zapisali v odzivu KPK. »Glede na to, kar se v sistemih, ki jih obvladuje država, dogaja v zadnjih dvaindvajsetih letih, je na mestu vprašanje, ali so politične stranke zmožne spremeniti vzorec delovanja,« je dejal namestnik predsednika KPK Rok Praprotnik. Opozoril je, da se zaradi državnega lastništva v vrsto gospodarskih procesov vpleta strankarska politika in njeno kadrovanje. »Sprememba pa bi spremenila tudi percepcijo ljudi,« je dejal. »Če politične stranke državo jemljejo kot plen, se ne moremo čuditi, da jih javnost v terenski anketi razume kot ključni del problema.« Vprašani v Sloveniji so namreč ocenili, da je korupcija najbolj prisotna v političnih strankah in med poslanci.
Slovenija ni Afganistan
O korupciji na najvišjih odločevalskih mestih v Sloveniji je sicer v zadnjem poročilu pisal tudi State Department, ki je med »praktične« primere vključil tudi mariborskega župana Franca Kanglerja ter sojenje v primeru Patria. Protikorupcijsko telo Sveta Evrope Greco pa je v zadnjem poročilu opozorilo, da »poslanci, sodniki in tožilci (v Sloveniji) trpijo zaradi nizke stopnje zaupanja javnosti v njihovo integriteto in delovanje«. »Zdi pa se, da je to negativno dojemanje nezasluženo,« je zapisal Greco, saj je po mnenju njegovih članov preprečevanje korupcije po zaslugi ustrezne zakonodaje in »dobrega dela KPK« dobro.
Da je zaznava korupcije v Sloveniji pretirana, meni nekdanji predsednik KPK in Greca Drago Kos. »Rezultati me ne čudijo,« je dejal. »Srečujemo se s katastrofičnimi napovedmi in opozorili, da je sistemska korupcija vseprisotna. Res, korupcija je prisotna in je je veliko, ni pa tako gromozanska, kot jo predstavljajo.«
Drago Kos trenutno preprečuje korupcijo v Afganistanu. »Afganistan je prva država, v kateri sem videl, da nekateri uradniki štejejo sprejem podkupnine za svojo pravico,« je dejal. »Tega v Sloveniji seveda ni, saj je pri nas korupcija še vedno pravno in moralno zavržna stvar. V Afganistanu pa so ustvarjeni birokratski sistemi, ki so namenjeni prav ustvarjanju korupcije. Za to, da bi zgradili hišo, tam denimo potrebujete štiristo sedemindevetdeset podpisov,« je Drago Kos postavil korupcijo v globalno perspektivo. »In za vsak podpis morate plačati.«
Afganistan se je sicer v raziskavi Transparency International uvrstil v skupino držav, v katero spadajo še nekatere druge azijske ter afriške države, kjer je v zadnjem letu podkupnino javnim uslužbencem plačala približno polovica vprašanih. Na svetu so države, v katerih so podkupnine plačale tudi tri četrtine vprašanih. V Sloveniji je bilo takšnih šest odstotkov. Od tega sta jih dve tretjini plačali, ne da bi bili k podkupnini posebej nagovorjeni. Dvanajst odstotkov vprašanih je bilo k plačevanju podkupnine nagovorjenih, dva odstotka vseh vprašanih pa sta se temu uklonila.
