»Z evropskimi sredstvi smo lahko kupili stroja, ki si ju sicer ne bi mogli privoščiti pred letom 2016. Brez njiju bi seveda preživeli, a na tak način odpiramo nova delovna mesta, kar pomaga tudi državi,« pravi Andrej Orožen, direktor podjetja Dewesoft iz Trbovelj. »Ko so nas nedavno obiskali predstavniki evropske komisije iz Bruslja – tisti, ki dajejo denar – so ugotovili, da smo v zadnjih trinajstih letih dobili relativno malo. A to je za nas dovolj.« Orožnovo podjetje ima osem milijonov evrov prometa na leto, a ko govori o sredstvih, pridobljenih iz evropskih razpisov, so zneski vsaj dvajsetkrat nižji. Podjetje, ki razvija merilne instrumente za avtomobilsko, letalsko in nuklearno industrijo, v principu deluje kot ekološka kmetija. V rasti ne prehitevajo samih sebe. Dolgo so izdelovali in izboljševali samo programsko opremo. Na koncu so jo tako izpopolnili, da njenih zmogljivosti merilni instrumenti niso več dohajali. Ko nikjer na svetu ni bilo več mogoče dobiti ustreznih naprav, so začeli izdelovati lastne. »Nikoli pa nismo najemali posojil, nikoli nismo bili zadolženi. Vse, kar dobimo na razpisih, vložimo v razvoj,« pravi Orožen.
800 milijonov bo ostalo v blagajni
Slovenija je imela v preteklih sedmih letih možnost črpati 4,2 milijarde evrov evropskih sredstev. Okoli osemsto milijonov jih bo, kot kaže, ostalo v blagajni. Medtem pa se je v Bruslju že odprla nova blagajna, v kateri je naši državi namenjenih 3,3 milijarde evrov. Možnosti bodo odprte do leta 2020. »V tekočem obdobju 2014–2020 bo razpoložljivih manj kohezijskih sredstev tako za EU kot za Slovenijo,« opozarja profesor Aleksander Aristovnik z ljubljanske fakultete za upravo. »Ker bo sredstev manj skoraj za tretjino, bo treba iskati sinergije z drugimi razpoložljivimi evropskimi in tudi nacionalnimi sredstvi – za dosego boljših kohezijskih rezultatov.« Aristovnik ugotavlja, da je bil v preteklem obdobju prevelik poudarek le na uspešnosti črpanja, premalo pa na doseženih učinkih in okoljskih, socialnih ter ekonomskih vplivih.
O tem bodo danes strokovnjaki govorili na razpravi, ki jo prireja fakulteta za upravo. »Črpanje sredstev je postalo cilj sam po sebi,« ugotavlja tudi profesorica krajinske arhitekture Mojca Golobič z ljubljanske biotehniške fakultete. »Države, regije in občine bodo morale sprejeti celovite razvojne strategije.« Golobičeva opozarja, da je težko govoriti o učinkih, dobrih ali slabih, če ni podatkov o tem, kakšni bi učinki morali biti oziroma kakšne so primerjalne vrednosti. »Ne vemo, kaj bi se dogajalo, če evropskih sredstev sploh ne bi bilo. Takšne simulacije bi lahko naredili, a jih ni. Prav tako niso vedno zastavljeni cilji.« Uspešnost preteklega finančnega obdobja, opozarjajo strokovnjaki, se meri predvsem po tem, koliko sredstev je v Slovenijo prišlo iz Bruslja, ne pa, kaj se je potem z njimi zgodilo. Za to je po mnenju Golobičeve odgovorna politika, ki ji objektivno merjenje ne ustreza. »Pomislite, kako nastajajo zakoni,« nas je spomnila. »Vsak zakonodajni predlog bi moral vsebovati analize učinkov zakona na gospodarstvo, okolje in na druga področja družbenega življenja. Po navadi pa je tam napisano le, da posledic na različnih področjih ne bo.« Tako je najlažje voditi državo.
Evropa ni krava molznica
Ta problem so opazili tudi v Bruslju in že lani septembra – tri mesece pred rokom za sklenitev dogovora o črpanju sredstev – Slovenijo opozorili, da mora imeti vizijo, če želi denar. Kritizirali so predlog partnerskega sporazuma med državo in EU, ki je podlaga za črpanje sredstev. »Partnerski sporazum ne izkazuje jasne vizije Slovenije, ki bi izkazovala dogovor o prioritetah za usmerjeno financiranje v naslednjih nekaj letih,« so naravnost udarili v internem dopisu vladi. »Več pozornosti je treba nameniti izvajalskim načrtom. Rezultati morajo ustrezati poglavitnim spremembam, ki jih želi Slovenija doseči znotraj vsakega od tematskih ciljev.« Tematskih ciljev je v obdobju 2014–2020 enajst, določila jih je evropska komisija, segajo pa od razvoja in inovacij do izobraževanja, socialne vključenosti in odpravljanja revščine. Slovenija s postopki tudi močno zamuja. Osnutek operativnega programa, za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki je podlaga za črpanje sredstev, je ministrstvo za gospodarski razvoj objavilo včeraj. Prvi razpis za novo finančno obdobje pa je bil v Bruslju objavljen že 12. decembra lani.
Lili Mahne iz Notranjskega ekološkega centra (NEC), inštitucije, ki s pomočjo evropskih sredstev skrbi za razvoj »lokalnih potencialov«, pravi, da je treba v prihodnje iniciativo prepustiti ljudem. »Lokalne skupnosti se morajo organizirati, ljudje se morajo združiti in skupaj definirati cilje ustanoviti društva, podjetja. Prevzeti morajo odgovornost, ne zgolj črpati sredstev, ampak razvijati storitve in izdelke, s katerimi se bodo lahko dolgoročno vključili na trg.« Mahnetova pravi, da je NEC s takšnim pristopom do službe pomagal že osemnajstim mladim Notranjcem, ki bi sicer regijo zapustili. »Osemnajst ni veliko,« pravi. »A to je le eden od programov. Možnosti je še veliko.«
