Kot je v Ljubljani danes poudaril minister, je bila Slovenija v teh dneh pod hudim pritiskom glede projekta Žavlje, tako s strani Bruslja kot tudi Italije. "Vendar je bilo naše stališče, kot tudi naši pogoji, jasno," je dejal. Vlada je namreč danes sklenila, da bo Slovenija nasprotovala prednostnemu seznamu, dokler bo na njem tudi terminal Žavlje.
Po predstavitvi slovenskega mnenja pa so se, kot je dejal Omerzel, začeli pritiski na Slovenijo. "Vendar smo se odločili, da bomo vztrajali pri svojem, saj je projekt okoljsko sporen," je dejal. Pogajanja o podpori seznamu so sicer potekala do samega začetka zasedanja, vendar pa projekt kljub temu ni bil umaknjen s seznama.
Gre za isti projekt
Omerzel je pojasnil, da je imel omenjeni projekt v začetku sicer ime plinski terminal Žavlje, pozneje pa je bil v fazi pogajanj preimenovan v plinski terminal v Severnem Jadranu. A po njegovih besedah gre za isti projekt.
"Za tem imenom še vedno stoji isti investitor, lokacija je ista," je dejal. Poudaril je, da bi bilo za Slovenijo sprejemljivo le, če bi se projekt premaknil globlje v Italijo oz. bliže Benetkam.
Po njegovem mnenju je Slovenija danes jasno pokazala, da se bo borila za svoje interese. Slovenija se bo, kot je poudaril, do konca borila, da se omenjeni projekt umaknjen s seznama.
"Menimo, da je prav, da smo zavzeli tako trdno stališče, saj smo se vsa leta trudili, da bi sedli za mizo z Italijani in skušali poiskati rešitev. Vendar pa se je Italija v celotnem procesu obnašala zelo ignorantsko," je dejal. Minister zato pričakuje, da bodo zadnji dogodki italijansko stran prisilili v pogajanje o projektu.
Tudi Avstrija s pripombami
Preostale države so sicer danes potrdile seznam prednostnih energetskih projektov, vendar je bilo ob tem "kar nekaj držav, ki so imele pripombe, med njimi tudi Avstrija," je dogajanje v Bruslju opisal Omerzel. Tudi Avstrija naj bi končno podporo pogojevala z umikom spornega projekta s seznama.
Na vprašanje, ali bi Italija lahko zaradi današnje slovenske potezo v prihodnje problematizirala slovenske projekte, je Omerzel dejal, da se mu ne zdi mogoče, da bi si njihova diplomacija to lahko privoščila. "Ne verjamem, da bi skušali brez argumentov nasprotovati našim projektom," je dejal.
Izpostavil je, da se je tudi Evropska komisija začela zavedati problematike tega projekta. Predstavniki komisije naj bi tako po njegovih besedah menili, da projekt, če je res okoljsko sporen, ne more biti na prednostnem seznamu. Taki projekti namreč tudi ne morejo dobiti evropskih sredstev.
Mnogi negativni vplivi terminala
Plinski terminal v Žavljah pred slovensko obalo ima po navedbah slovenske vlade namreč mnoge neposredne negativne okoljske, družbeno-ekonomske, prometne in varnostne vplive. Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive na zdravje in morsko okolje živega srebra iz sedimenta.
Evropska komisija je sicer želela, da seznam podprejo vse članice, Slovenija in Italija pa naj bi se nato do 20. septembra dogovorili o spornem projektu. Vsi projekti na seznamu pa bodo morali izpolnjevati vsa okoljska in druga merila EU, so še v torek poudarili v Bruslju.
Kompromis bi lahko bil usoden
Predstavniki civilne družbe vlado opozarjajo, da spreminjanje mnenja o projektu plinskega terminala v Žavljah zmanjšuje njeno kredibilnost. Evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je bil tudi prisoten na današnji novinarski konferenci civilne družbe v Ljubljani, je ob tem opozoril, da bi lahko bilo sklepanje kompromisov v katerikoli fazi projekta usodno.
Bilo bi dobro, da naši ministri, ko govorijo o istih zadevah, ne bi trosili diametralno nasprotnih informacij ob istem času, je na današnji novinarski konferenci v zvezi z žaveljskim terminalom poudaril predstavnik Koordinacijskega odbora kulture Slovenije Igor Koršič. »To bi majčkeno povečalo zunanjepolitično kredibilnost Slovenije,« je dodal.
Tempirana bomba
Zgodovinar in pisatelj Jože Pirjevec je dodal, da bi uplinjevalnik v Žavljah pomenil tempirano bombo, ki bi ogrožala ne le Trst, pač pa tudi slovenski košček obale. »Bil sem zelo neprijetno presenečen, ko je naša vlada prišla z idejo, da se bo pri glasovanju v Bruslju vzdržala,« je dejal.
Vlada si je sicer nato premislila, Pirjevec pa je prepričan, da tudi zaradi pritiska civilne družbe, kar razume tudi kot spodbudo za delo naprej. Kljub temu pa je Slovenija naredila glede Žavelj »tako klavrno figuro, da je bolj ne bi mogla«. »Vsa ta leta je v stikih z Italijo nasprotovala temu objektu, zdaj pa bi se kar naenkrat vzdržala. Še dobro, da so prišli k pameti,« je bil oster Pirjevec.
O dokončni usodi šele septembra ali oktobra
Vajgl (Alde/Zares) je povedal, da naj bi se o dokončni usodi projekta terminala v Severnem Jadranu odločalo komaj septembra ali oktobra. A vseeno bi se morala Slovenija po njegovem mnenju vprašati, kaj je politično modro za državo, ki ima zelo specifičen interes in ki mora upoštevati tudi interes in voljo svoje javnosti.
»Ne moremo dopustiti, da bi se po oktobru ustvarila neka situacija, v kateri bi bil v končni posledici ta projekt sprejet in potrjen. Nihče ne more zagotoviti, da italijanska vlada v EU tega ne bo mogla doseči - veliki dosežejo vse,« je opozoril Vajgl, ki je prepričan, da mora slovenska vlada absolutno vztrajati, da žaveljski projekt za Slovenijo v nobenem primeru ni sprejemljiv.
Gnil kompromis
Evropski poslanec svari tudi pred sprejemanjem "gnilega kompromisa" v vmesni fazi projekta zaradi nekih drobnih računic, kot je sedem projektov, v katerih ima Slovenija dejansko svoje interese. »Če mislimo, da teh sedem projektov ne moremo uveljaviti kot enakopravna članica EU, če so nesporni, potem je nekaj narobe z nami,« je opozoril.
Na dogajanje glede plinskih terminalov sta se odzvali tudi nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green in Zveza ekoloških gibanj Slovenije. Za slednjo je terminal v Žavljah nesprejemljiv s predlagano tehniko uplinjanja plina, bi pa bil sprejemljiv, če bi spremenili vir ogrevanja in ne bi posegali v morsko vodo. V Zvezi ekoloških gibanj pa terminalu v Tržaškem zalivu še naprej nasprotujejo, so zapisali v sporočilu za javnost.
Žavlje ne morejo biti na seznamu?
Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard pa se je odzval na torkove navedbe tiskovnega predstavnika Evropske komisije Joea Hennona, da Žavlje nimajo presoje vpliva na okolje in ne izpolnjujejo evropskih okoljskih meril ter tako ne morejo biti na seznamu.
Kot je sporočil Bernard, bo italijansko upravno sodišče v Laciju šele 19. marca 2014 vsebinsko ocenilo pritožbo družbe Gas Natural proti ustavitvi postopka za gradnjo terminala pri Žavljah. »Sodniki so vsekakor zavrnili zahtevo španskega energetskega velikana po takojšnji odmrznitvi okoljevarstvenega postopka za plinski terminal«, ki ga je začasno ustavil italijanski okoljski minister še v Montijevi vladi, je dodal.
