Konvencija Združenih narodov proti korupciji je bila pred desetimi leti sprejeta v mehiški Meridi. Kot navajajo na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), je ta prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji podpisalo že 140 držav. Njegovi glavni poudarki so ukrepi za preprečevanje korupcije, dosledno preganjanje in kaznovanje koruptivnih dejanj ter mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in boja proti korupciji.
Najbolj odmevna Patria in Thaler
Javni vtis o boju proti korupciji v Sloveniji v zadnjih letih zaznamujejo zlasti nekateri odmevni primeri. Izjemno pozornost so vzbudile nekatere mednarodne afere, kakršni sta zadeva Patria in primer nekdanjega evropskega poslanca Zorana Thalerja. Doma pa je poročilo KPK o premoženjskem stanju prvakov političnih strank v začetku leta bistveno vplivalo na spremembo slovenske vlade.
KPK opozarja predvsem na korupcijo v javnem sektorju. Posebej so zadnji čas izpostavljeni resorji zdravstva, energetike in bančništva. Ob tem v KPK pogosto opozarjajo, da je veliko primerov koruptivnih ravnanj tudi posledica sistemske korupcije, za katero je značilen prodor korupcije in koruptivnih praks v politične elite. Te delujejo v simbiozi z gospodarskimi elitami ali ob njih, obenem pa vzpostavljajo pogoje, v katerih je vstop novih akterjev v politično in gospodarsko areno omejen ter nadziran, je navedeno na spletni strani KPK.
»Ujetje države«
Sistemsko korupcijo na KPK opisujejo tudi kot »ujetje države«. Njene posledice so namreč prilagojena zakonodaja ter ujetje javnih naročil, denarnega toka in ključnih sektorjev gospodarstva. Na tej ravni ima koruptivna dejavnost značilnosti organiziranega kriminala. Težava pa je v tem, da je delovanje vzpostavljeno »od zgoraj navzdol«. Delovanje upravnega in političnega aparata je tako načeloma odvisno od nosilcev politične oblasti, ki obvladujejo tudi ključne segmente gospodarskega sistema, pišejo v KPK.
Vzporedno s svarili pred razraščajočo se sistemsko korupcijo pa so v KPK opozarjali tudi na pomanjkanje orodij v boju proti njej. Očitno je vodstvu aktualne komisije dokončno prekipelo konec minulega tedna, ko so odstopili tako predsednik KPK Goran Klemenčič kot tudi njegova namestnika Rok Praprotnik in Liljana Selinšek.
Sprememba zakonodaje je potrebna
Odzivi na odstop vodstva KPK so bili različni, povečini pa v znamenju zaskrbljenosti nad razmerami v državi. To zaskrbljenost je še dodatno poglobila v torek objavljena lestvica indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju, na kateri je Slovenija v enem letu zdrsnila za šest mest in se z oceno 57 od 100 možnih točk znašla na 43. mestu med 177 državami.
Ta podatek pa je očitno vsaj do neke mere poenotil politiko in stroko, saj se zdaj strinjata v oceni, da je sprememba zakonodaje potrebna. Kako resna je naklonjenost politike do sprememb in ali bodo te šle v smeri, ki jo je nakazal odhajajoči senat protikorupcijske komisije, pa se bo najverjetneje videlo že v nekaj mesecih.
