Medtem ko vlada razmišlja, da bi proračunsko luknjo v naslednjem letu reševala z dodatnimi rezi v socialne transferje in pokojninske prejemke, z višjo dohodnino, nepremičninskim davkom in v skrajni sili tudi z uvedbo kriznega davka, je osem sindikalnih central opozorilo, da politika drastičnega varčevanja, ki jo že zdaj izvaja vlada, krizo v Sloveniji le še poglablja in pelje v revščino. Zato vladi s svojim predlogom ukrepov za izhod iz krize po besedah predsednika zveze Alternativa Zdenka Lorberja sporočajo, naj ne išče več rezerv pri zaposlenih in upokojencih, temveč v nepravilnostih pri javnem naročanju, odpravi korupcije, zmanjšanju sive ekonomije in zaostritvi delovanja pravne države. Gospodarske rasti ni brez povečevanja domače porabe in naložb, je prepričan predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Z davčnimi blagajnami do 300 milijonov evrov
Sindikati (poleg že omenjenih še Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Neodvisnost, KS90, Pergam, Solidarnost in Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije) zato predlagajo zaustavitev politike zniževanja plač (tako v zasebnem kot javnem sektorju), pokojnin in socialnih transferjev. Namesto tega bi prilive v proračunsko blagajno povečali z uvedbo davčnih blagajn, ki bi po nekaterih ocenah prinesle do 300 milijonov evrov dodatnega denarja, je povedal Semolič. Vlada Alenke Bratušek pa se je zadovoljila s prepovedjo uporabe računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča naknadno spreminjanje podatkov na izdanih računih brez ohranitve izvirnih podatkov. Toda kot so za Dnevnik že pripovedovali nekateri dobavitelji davčnih blagajn, lahko pri vseh drugih rešitvah dober programer obide sistem tako, da davkarija ne more ugotoviti popravkov. Ob nekaterih drugih ukrepih za zmanjšanje sive ekonomije bi se s povečanim davčnim nadzorom sindikati lotili tudi davčnih utaj in odlivov v davčne oaze ter učinkovitejšega pobiranja davkov. Kajti davčni dolg je v letošnjem polletju znašal že 1,5 milijarde evrov. Pri tem bi v nasprotju s politiko vlade, ki tudi v že tako podhranjenih inšpekcijskih službah uresničuje svoj cilj zmanjševanja števila zaposlenih v javni upravi za en odstotek na leto, inšpektorje izvzeli iz tega pravila.
Bolj obdavčiti dobičke podjetij
Proračunsko blagajno bi polnili še z uvedbo davka na finančne transakcije, ki bi med drugim zajel medbančno poslovanje in Sloveniji navrgel okoli 166 milijonov evrov letno. Davek na dobiček podjetij pa bi zopet dvignili na 20 odstotkov. »Zamrznitev« davčne stopnje na sedanjih 17 odstotkov, ki jo v noveli zakona o davku od dohodkov pravnih oseb predlaga vlada, jim ni dovolj. Davčna stopnja bi se morala sicer po veljavnem zakonu, ki je bil sprejet v okviru davčne reforme leta 2006, postopno znižati s 25 na 15 odstotkov, kolikor naj bi znašala od leta 2015 naprej, vendar vse težje gospodarske razmere po oceni vlade tega ne omogočajo.
Na odhodkovni strani državnega proračuna sindikati največ rezerv vidijo predvsem v javnem naročanju, pri katerem Slovenija zaradi korupcije izgubi tudi do 40 odstotkov vrednosti naročil. Večjo transparentnost, učinkovitost in prihranke bi po njihovem prepričanju dobili z ustanovitvijo agencije, ki bi skrbela za vsa javna naročila države na enem mestu. Medtem ko je v vladi precej hitro zamrla ideja ministra za javno upravo Gregorja Viranta, da bi bilo treba zmanjšati število občin pri nas, sindikati vztrajajo tudi pri tem.
Čeprav vlada rešitve iz krize ne vidi v velikih državnih infrastrukturnih projektih in je tudi z rebalansom letošnjega proračuna močno oklestila denar za te naložbe, ji sindikati predlagajo, naj se loti priprave velikih projektov, kot je gradnja hidroelektrarn, železniške in prometne infrastrukture. Gospodarstvu bi sindikati pomagali tudi z energetsko obnovo javnih in zasebnih nepremičnin.
GZS: Predlogi so neodgovorni
Tako kot vlada tudi sindikati menijo, da je sanacija bančnega sistema nujna za odpravo kreditnega krča, vendar hkrati zahtevajo revizijo vseh menedžerskih prevzemov oziroma kreditov, ki so bili v zadnjih 15 letih podeljeni brez ustreznih zavarovanj. Ker je razvojno nazadovanje Slovenije po mnenju sindikatov posledica strukturnih slabosti slovenskega gospodarstva in njegove prevelike zadolženosti ter neustreznega vodenja in upravljanja podjetij, bi med drugim povečali učinkovitost korporativnega upravljanja tako, da se direktorjem ali članom uprav ter nadzornih svetov, ki so z dokazanimi kaznivimi dejanji prispevali k stečaju podjetja, za določen čas prepove opravljanje poslovne dejavnosti.
Na Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da so nekateri predlogi sindikatov sicer dobri, vendar gledano v celoti ne bodo dali kisika gospodarstvu niti ne bodo prinesli novih delovnih mest. Neodgovorno je po njihovem mnenju predvsem sindikalno zavračanje nove pokojninske reforme in reforme trga dela, kot nevzdržno pa so označili tudi umetno povečanje kupne moči in domače potrošnje ter višji davek na dobiček podjetij.
