Delavec, ki je zaposlen v podjetju RVZ 1917 iz Laškega (podjetje se ukvarja z logistiko in storitvami v gradbeništvu), je sredi aprila odšel na bolniško. Ker ni dobil nadomestila za bolniško odsotnost, se je oglasil na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer pa so mu povedali, da ne more uveljavljati pravice do nadomestila, ker je njegov delodajalec junija vložil zahtevo za refundacijo, v kateri je navedel, da je nadomestilo delavcu že bilo izplačano. To seveda ni bilo res, saj je imelo podjetje že nekaj časa blokiran račun.
Omenjeni delavec je vložil zahtevo za neposredno izplačilo plače in priložil bančni izpis, iz katerega je bilo razvidno, da mu delodajalec nadomestila ni izplačal. Izpostava ZZZS v Laškem je od Davčne uprave RS (Durs) izvedela, da gre pri podjetju za davčnega dolžnika, in zaprosila za pojasnilo računovodski servis, ki je za podjetje oddal obrazec REK-1 o obračunu davčnega odtegljaja za izplačilo nadomestila plače. Računovodski servis je priznal, da delodajalec plač in nadomestil svojim zaposlenim sploh ni izplačal, ob tem pa »pojasnil«, da obrazce REK oddajajo tudi pri neplačnikih, in sicer zato, da lahko Durs »napravi izvršbo na denarna sredstva in pobere svoje dajatve takrat, ko bo denar na računu«.
Število kršitev pri plačah je lani zraslo za tretjino
Na žalost se v praksi praviloma dogaja, da Durs izvršbe na denarna sredstva ne more narediti, saj ima delodajalec, kot tudi v tem primeru, blokiran transakcijski račun. Čeprav je v zakonu o delovnih razmerjih zagrožena visoka globa za neizplačilo plač (od 3000 do 20.000 evrov), je ta v primeru nelikvidnih ali navidezno nelikvidnih podjetij praktično neizterljiva, takšni goljufi pa svojo dejavnost še pravi čas »preventivno« prenesejo na novo hitro ustanovljeno podjetje.
Na problematiko plačilne nediscipline je v svojem zadnjem letnem poročilu (za leto 2012) opozoril tudi Inšpektorat RS za delo, ki ugotavlja, da so kršitve v zvezi s plačilom za delo že četrto leto zapored najpogostejše kršitve na področju delovnih razmerij. Skupno 3488 kršitev je lani predstavljalo več kot 40 odstotkov vseh kršitev, ob tem pa je njihovo število v primerjavi z letom 2011 zraslo skoraj za tretjino. Največ prevarantov je po ugotovitvah inšpektorata v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu.
Sindikati se sklicujejo na uspešnost javne objave dolžnikov
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) menijo, da bi morali zaradi preprečitve takšnih primerov po vzoru javne objave davčnih dolžnikov uvesti tudi javno objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač. Ne nazadnje je takšno rešitev konec prejšnjega meseca sprejela tudi hrvaška vlada.
Goran Lukič iz ZSSS ugotavlja da so se javne objave kršiteljev, na primer davčnih dolžnikov, izkazale kot uspešne. »Po štirih javnih objavah so davčni dolžniki poravnali za okoli 30 milijonov evrov davčnih obveznosti, kar znese na letni ravni 72 milijonov evrov oziroma osemkrat več, kot bo EU namenila Sloveniji iz sheme jamstev za mlade,« opozarja Lukič. Prepričan je, da bi javna objava neplačnikov plač zagotovila večjo pravno varnost delavcev kot tudi večjo transparentnost poslovnega okolja v Sloveniji.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič nad predlogom ni navdušen. »Dvomim, da bi s takšnim ukrepom preprečili kršitve. Prizadevati si moramo za to, da začne pravna država delovati in da se takšna podjetja ali lastninsko preoblikujejo ali zaprejo,« je dejal Hribar Milič.
