Po besedah sekretarke sindikata Mladi plus Dalie Cerovšek je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport lani razpisalo 45 mest za pripravnike s sklenitvijo delovnega razmerja, 200 mest pa je bilo namenjenih volonterskim pripravnikom. Na sindikatu so z anketo med 345 mladimi, ki so opravljali pripravništva, ugotovili, da je 71 odstotkov vprašanih tega opravljalo v javni instituciji, med anketiranimi pa je bilo 60 odstotkov takšnih, ki so pripravništvo opravljali brezplačno.
Nekateri si zato pripravništvo težko privoščijo
"Na evropski ravni smo priča ureditvi pripravništev kot dobre priložnosti za mlade, kot delo, ki je dostojno plačano in ustrezno sistematizirano," je pojasnila Cerovškova in opozorila, da pa so trendi v Sloveniji žal drugačni. Povedala je, da s spremembo zakona o delovnih razmerjih mladi sicer dobijo povrnjene stroške prevoza na delo in malice, vendar pa delo ostaja neplačano. Nekateri si zato pripravništvo težko privoščijo, kljub temu, da ga njihov študij zahteva kot predpogoj za opravljanje strokovnega izpita.
"Govorimo o trendu, ki se bo očitno še nadaljeval in je očitno neke vrste politika države," pa je o neplačanih pripravništvih povedal izvršni sekretar ZSSS Goran Lukić in dejal, da je največji problem to, da se to dogaja v javnem sektorju.
Podatki ministrstva za izobraževanje po njegovih besedah kažejo, da je bilo v študijskem letu 2012/13 560 pripravnikov, od tega jih je bilo 97 s sklenjenim rednim delovnim razmerjem, 463 pa je delo opravljajo brezplačno. Ob tem je opozoril, da opravljeno pripravništvo še ne omogoča prehoda v redno zaposlitev.
Slovenija je po Lukićevih besedah v specifičnem položaju
Lukić je kot problem omenil tudi garancije oziroma jamstva za mlade iz sredstev EU. Slovenija je namreč po njegovih besedah v specifičnem položaju, ker zaradi pogojev EU, na podlagi katerih države lahko dostopajo do sklada v višini šest milijard evrov, iz tega ne more črpati sredstev. Pogoja sta namreč 20-odstotna brezposelnost in starostna omejitev do 25. leta. "V Sloveniji pa je žarišče brezposelnosti med mladimi med 25. in 29. leti," je pojasnil in dodal, da se pristojno ministrstvo sicer trudi kaj spremeniti na tem področju, vendar pa trenutno kaže, da so možnosti, da bi premaknili kolesje EU, majhne.
Lukić je povedal še, da mora država zagotoviti sredstva za nacionalno shemo plačanih pripravništev, in sicer iz strukturnih skladov ali pa iz državnega proračuna.
Svojo izkušnjo z opravljanjem volonterskega pripravništva je na novinarski konferenci sicer opisala profesorica francoskega jezika in sociologije Petra Odar, ki za opravljanje strokovnega izpita potrebuje tudi opravljeno pripravništvo. "Pripravništvo si lahko privoščim le zato, ker živim doma," je dejala med drugim.
