Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po koncu pogajanj dejal, da so danes pogajanja stekla in prihaja do približevalnih predlogov. »Ni mogoče reči, da smo že v polju, kjer bi videli eden drugega, ampak volja na obeh straneh je bila danes nedvomno izkazana,« je poudaril in izrazil željo, da bi vlada v tem duhu nadaljevala tudi na četrtkovih pogajanjih.
Nekaj vprašanj še vedno odprtih
Sindikalna stran pa po besedah predsednika sindikata poklicnih gasilcev Aleksandra Ogrizka še vedno čaka na konkretne odgovore vlade o morebitni uvedbi t. i. kriznega davka, dviga stopenj davka na dodano vrednost in vseh ostalih ukrepov, ki jih pripravlja vlada z nacionalnim reformnim programom in programom stabilnosti. Kot je povedal, je tako nekaj vprašanj še vedno odprtih, med drugim tudi način izplačila razlike do polnega lanskega regresa za letni dopust. Tega bo sicer vlada izplačala vsem javnim uslužbencem pri majski plači, vendar sindikate po njegovih besedah moti to, da vlada zaradi 50 milijonov evrov, ki jih mora izplačati v skladu s sodnimi odločbami, povečuje zahtevo po prihrankih v okviru pogajanj.
Najnovejši približevalni predog še vedno predvideva ukinitev dodatka za akademski naziv in znižanje nadomestila za bolniško odsotnost na 80 odstotkov. Vladni pogajalci vztrajajo tudi pri zamrznitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s tem da je vlada pripravljena po novem letu vplačevati 30 odstotkov, je ob robu pogajanj potrdil glavni vladni pogajalec, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, ki je pogajanja sicer že zapustil.
Vlada napredovanja premaknila na 1. maj 2014
Ti ukrepi bi na polletni ravni po najnovejšem vladnem predlogu prinesli 52,4 milijona evrov.
Pri predlogu, da bi izplačilo zdaj zamrznjenih napredovanj prestavili za eno leto, torej s 1. junija letos na 1. junij prihodnje leto, s čimer bi dosegli 50-milijonski prihranek, je vlada popustila in napredovanja premaknila na 1. maj 2014.
Sindikatom se je vlada približala tudi pri kompresiji plačne lestvice oziroma zmanjšanju razmerij med plačnimi razredi, s čimer bi vlada po najnovejšem predlogu v šestih mesecih privarčevala 35,6 milijona evrov. Najprej bi vsem znižali plače za pol odstotka, nato pa bi zmanjšali razlike med plačnimi razredi, mejnik pa bi bil 30. plačni razred. Plačne razrede pod to mejo bi vlada precej manj obremenila kot tiste, ki so nad 30. plačnim razredom. Novi predlog namreč predvideva progresivno kompresijo s štirih na 3,95 oziroma 3,90 odstotka.
Solidarnostna pomoč le za člane sindikata
Po novem se je vlada pripravljena pogajati tudi o tem, da bi solidarnostna pomoč pripadla le članom sindikatov.
Skupni učinek teh ukrepov bi tako znaša 138 milijonov, dodatnih 69,9 milijona evrov pa bi vlada v pol leta privarčevala s prihranki pri materialnih stroških.
